Danes je 24 Nov 2024 22:50
Poglej neodgovorjena sporočila

Uporabniško ime:     Geslo:

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov



Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 
 Avtor   Sporočilo 

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 10 Dec 2009 19:59    Naslov sporočila: 7. Psihiatrija
 Odgovori s citatom  

7.1. Panični napad
(panična reakcija, epizodična paroksizmalna anksioznost)

Panični napad je značilnost panične motnje, ki se pojavi nenadoma, ne glede na kakšne posebne okoliščine. Zato ga ni mogoče vnaprej napovedati.

KLINIČNA SLIKA
Panična motnja se lahko razvije v kateri koli starosti, najpogosteje pa v zgodnji odrasli dobi okoli 20. leta. Manifestacija bojazni je glavni znak bolezni. Panični napad se navadno začne z intenziviranjem simptomatike anksioznosti. Pojavi se hud strah in občutek grozeče smrti. Bolniki niso sposobni spoznati vzroka za strah, so zmedeni in imajo težave s koncentracijo. Sekundarno se lahko pojavijo tudi znaki depresije, obsesivnosti ali fobične bojazni. Pojavljajo se različni telesni znaki: tahikardija, občutek dušenja, občutek pomanjkanja zraka, hlastanje za zrakom, občutek, da ne more vdihniti ali popolnoma izdihniti, tiščanje, stiskanje, zbadanje ali neznosnih bolečin v prsih, oziroma pri srcu, občutek, da se čuti vsak udarec srca, da se srce v prsih obrača, občutek zapore v grlu, znojenje, različni občutki v mišicah, predvsem kot nemoč, omotica, vrtoglavica in sinkopa zaradi omedlevice. Bolnik je osredotočen na telesne znake paničnega napada in poroča predvsem o tistih, zaradi katerih je po vzoru iz okolice najbolj zaskrbljen. Prepričan je, da bo umrl. V psihičnem statusu so možne ruminacije, težave z izražanjem in spomina. Napad traja od nekaj minut do 30 minut. Zlasti ob prvem napadu, ali če mu zdravnik ob prejšnjih ni postavil pravilne diagnoze, oziroma se je posvetil samo telesnim znakom brez ustrezne razlage o vzrokih zanje, bo bolnik iskal nujno zdravniško pomoč. Takih naj bi bilo najmanj 3 % ljudi. Pravilna obravna prvega napada je najboljša pomoč za vse nadaljnje, ki se pojavljajo v blažji obliki pri 50 % in v težji obliki pri 10 do 20 % bolnikov.

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
Panična motnja je hitro prepoznavno stanje, če jo le vključimo v diferencialno diagnostično razmišljanje. Starost in spol bolnika nam pogosto pomagata iz prve zadrege. Med ostalimi boleznimi pridejo v poštev depresija, paroksizem supraventrikularne tahikaradije pri bolnikih, ki poročajo predvsem o palpitacijah, kardiovaskularne bolezni pri starejših bolnikih in številne druge bolezni, ki jih panični napad "posnema". O nadaljnji diagnostiki se lahko odločamo na podlagi učinkovitosti naših ukrepov.

Opozorilo!
Pri paničnem napadu se ne mudi - nasprotno - vzeti si je treba čas.

UKREPI

* Nadzoruj bolnika, opravi skrben telesni pregled, da pokažeš, da njegove težave jemlješ resno in zaradi telesnega dotika, ki take bolnike pomirja.
* Umirjajoč pogovor z razlago, da ni telesno ogrožen.

TERAPIJA

* Za pomiritev diazepam 5 - 10 mg (apaurin, diazepam 1 - 2 dražeja po 5 mg) p. o. ali alprazolam 0, 5 - 1, 0 mg (helex, xanax 1 - 2 tbl po 0,5 mg) p. o., če pogovor ne zadošča do izvenetja znakov (5 do 10 dni).
* Pri hudih oblikah in če bolnik zanesljivo ni pod vplivom drugih psihoativnih snovi (alkohola, drog, zdravil) diazepam 5 - 10 mg (apaurin 1/2 - 1 amp. po 10 mg/2ml) zelo počasi i. v. (1 mg/min.).

OPOMBE
Če je imel več paničnih napadov že poprej, moramo urediti nadaljnje medikamentozno zdravljenje in vodenje; pri izjemno trdovratnih primerih, ki po nekaj dneh zdravljenja ne kažejo izboljšanja, tudi napotitev za pregled pri psihiatru


7.2. Depresija

Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki se kaže v depresivnem razpoloženju in prisotnosti vsaj še treh znakov pri moškem ali štirih pri ženskah, vsaj zadnjih 14 dni.

KLINIČNA SLIKA
Diagnostična merila depresije so:
V zadnjih dveh tednih je moral imeti bolnik vsaj enega od prvih dveh znakov:

1. depresivno razpoloženje (depresivnost, potrtost, brezperspektivnost, črnogledost),
2. oslabitev interesov in/ali oslabitev veselosti (brezvoljnost, opustitev različnih dejavnosti, žalost)
in vsaj še tri znake moški ali štiri znake ženska:
3. zmanjšanje ali zvečanje telesne teže / zmanjšanje ali povečanje teka,
4. motnje spanca (nespečnost ali prekomerno spanje),
5. psihomotorna upočasnjenost ali agitacija (brez energije, nemoč),
6. utrudljivost in oslabitev življenjskih aktivnosti (manjša želja po spolnosti),
7. občutek ničvrednosti in neutemeljena občutja krivde,
8. oslabitev sposobnosti mišljenja in koncentracije,
9. ponavljajoče se misli o smrti, samomorilne misli in samomorilni poskusi.

Anksioznost je eden najpogostejših znakov depresije in nas mora spodbuditi k iskanju drugih znakov depresije.

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
Depresija je največji posnemovalec različnih stanj v psihiatriji in zato številni bolniki intenzivni telesni terapiji navkljub trpijo s svojo nerazpoznavno boleznijo.

Opozorilo!
Dobro sporazumevanje med zdravnikom in bolnikom je ključ do diagnoze. Če ne gre z besedo, posvet razširimo z zloženko o depresiji in bolnika naročimo čez en dan. Pri depresivnem je potrebno oceniti stopnjo življenske ogroženosti zaradi suicidalnega razmišljanja in vedenja in ustrezno ukrepati.

UKREPI IN TERAPIJA

* Skrben in temeljit pogovor o znakih, pogostosti, zdravljenju in napovedi bolezni.
* Takojšnje medikamentozno zdravljenje sicer ni potrebno, vendar je smiselno čimprejšnje usmerjeno zdravljenje z antidepresivi, ker učinkujejo z zamikom; vzporedno z antidepresivom predpiši pomirjevalo alprazolam 0,5 - 1,0 mg (helex, xanax 1 - 2 tbl po 0,5 mg) p. o. za ublažitev tesnobe in stranskih učinkov antidepresivov.

OPOMBE

* Pri nekaterih bolnikih, ne pa pri vseh, je potreben dogovor za pregled pri psihiatru.
* Domače moraš opozoriti na varovanje bolnika, če domnevaš, da utegne postati suicidalen.
* Pri hudi psihotični depresiji je potreben čimprejšnji prevoz s spremstvom na psihiatrični oddelek





7.3. Samomorilni poskus (tentamen suicidii)
in suicidalna ogroženost


Poskus samomora je vsako samodestruktivno dejanje, ki se ni končalo s smrtjo, ne glede na to, ali je bil to neuspel samomor ali samomorilno dejanje kot klic na pomoč.

KLINIČNA SLIKA
Odvisna je od oblike dejanja. Ukrepamo v skladu s telesno ogroženostjo. Po nujni zdravniški oskrbi in že hkrati z njo je potrebno obravnavati tudi duševne motnje, ki bi utegnile biti v ozadju odločitve za samomor.

Opozorilo!
Samomorilnemu poskusu pogosto sledi odmor, v kateri bolnik pogosto zanika kakršne koli resne namene s samomorom, vendar je prav tako ogrožen, da dejanje ponovi.

UKREPI IN TERAPIJA

* Ukrepanje odvisno od načina poskusa.
* Pogovor, s katerim poskušaš ugotoviti resnost stanja.
* Razen izjemoma, zdravljenje z zdravili navadno ni potrebno (glej ustrezna poglavja za različna psihična stanja ob poskusu samomora).
* Če je bolnik resno suicidalno ogrožen zaradi duševne motnje, je potrebna hospitalizacija.

OPOMBE

* Bližnjim daj navodila za opazovanje in varovanje bolnika.
* Če so po pogovoru z bolnikom še vedno izraženi znaki suicidalnosti: je potreben dogovor za pogovor pri psihiatru.


7.4. Psihotična stanja
(shizofrenska psihoza, manija, paranoja)


Pri psihozah je moteno mišljenje, čustvovanje, hotenje, pojavljajo se avtizem, blodnje, halucinacije in katatonija.

KLINIČNA SLIKA
Klinične slike psihoze se razlikujejo po posameznih boleznih, pri različnih bolnikih in v samem poteku bolezni, ki je kronična. Z bolnikom se nujno srečamo praviloma le v primeru novo nastale psihoze ali ob poslabšanjih, če je bolnik agitiran ali prevladajo katatonski znaki.

Opozorilo!
Problem prisilne hospitalizacije. Uporaba asistence policistov.

UKREPI IN TERAPIJA
* Nadzoruj bolnika.
* Za umiritev znakov je potreben nevroleptik haloperidol 5 - 10 mg (haldol 1 - 2 amp. po 5 mg/1ml) i. m. 2 - 3 krat + haloperidol 2 - 4 mg (Haldol 1 - 2 tbl po 2 mg ali haldol 20 - 40 gtt po 2 mg/20gtt) p. o. 3 krat.
* Če pride do ekstrapiramidnih znakov po nevroleptiku (zlasti pri ženskah) te lahko preprečiš z antiparkinsonikom biperiden 5 mg (akineton 1 amp. po 5 mg/1ml) i. m.

OPOMBEČimprejšnji prevoz s spremstvom na psihiatrični oddelek.


7.5. Demenca

Senilna demenca je organska psihoza po 65. letu starosti.

KLINIČNA SLIKA
Senilna demenca nastopi zaradi propadanja možganskih celic. Bolezen se razvija postopoma s pojemanjem višjih sposobnosti: abstraktno mišljenje, razsojanje in samokritičnost, ki vodijo k dezintegraciji intelekta. Med prvimi znaki so motnje spomina. Bolnik spominske luknje maši s konfabuliranjem.

UKREPI
zdravljenje bolezenskih znakov.

OPOMBE
Če je le možno, poskusi z zdravljenjem na domu, ker sprejem v bolnišnico pogosto poslabša bolnikovo stanje.


7.6. Delirij pri dementnem bolniku pri dementnem bolniku

KLINIČNA SLIKA
Delirij se pojavi iznenada v enem ali dveh dneh. Pojavijo se spominske motnje ter časovna in prostorska dezorientiranost. Bolniki so zamračeni, labilnega razpoloženja in nemirni. Spremljajo jih iluzije, paranoidne misli in blodnje. Telesno so prizadeti. Vzrok za nastanek delirija je pogosto telesna bolezen (pljučnica, poškodba).

UKREPI IN TERAPIJA

* Nadzoruj bolnika, da preprečiš samopoškodbo in poškodbe drugih.
* Preveri in zdravi akutno bolezen (dekompenzacijo srca, pljučnico, vnetje ledvic) in preveri, če nima kroničnih bolezni (diabetes, hipertenzija).
* Zdravila za delirij klometiazol 400 mg (distraneurin 2 caps po 200 mg) p. o. na 2 - 4 ure ali haloperidol 2,5 -5 mg (haldol 1/2 - 1 amp. po 5 mg/1ml) i. m.

OPOMBE
Zdravi bolnika doma, če je le mogoče; prevoz s spremstvom na psihiatrični oddelek, če res ni možnosti za zdravljenje na domu.

7.7. Delirium tremens

Delirium tremens nastane kot psihotični zaplet pretiranega pitja alkohola.

KLINIČNA SLIKA
Delirij pogosto nastane kot posledica popolne odtegnitve alkohola, alkoholni prekršek, poškodba, febrilne bolezni in podobno. Kaže se kot motnja zavesti z dezorientacijo v času in situaciji, optičnimi halucinacijami, kinestetičnimi zaznavami in zaposlitvenim nemirom.

Opozorilo!
Blodnjavost in zaposlitveni nemir lahko bolnika spravijo v življenjsko nevarnost.

UKREPI IN TERAPIJA

* Preveri in zdravi osnovno bolezen (sladkorna bolezen, hipertenzija, pljučnica, popuščanje srca).
* Ob nemiru pomirjevalo klometiazol 400 mg - 800 mg (distraneurin 2 - 4 caps po 200 mg) p. o. nato nadaljuj zdravljenje s klometiazolom 400 mg (distraneurin 2 caps po 200 mg) p. o.


OPOMBE

* Epileptični napad ob deliriju (glej krči - epileptični napad).
* Pri predeliriantnem stanju in pri manifestnem deliriju je nujen prevoz s spremstvom na psihiatrični oddelek.



7.8. Patološki opoj

Patološki opoj je svojevrstna reakcija na alkohol.

KLINIČNA SLIKA
Klinična slika se ne giblje na tiru: razvrtost - evforija - nemirnost - motnje ravnotežja - bljuvanje - spanje, kot pri akutnem alkoholnem opoju, temveč se zgodi, da človek navzven sploh ne kaže znakov opitosti, temveč lahko iznenada zapade v stanje utesnjene zavesti oziroma zamračenosti, v katerem je dezorientiran, pogosto nanašalen, napet in ga lahko nepomembni konflikti izzovejo k nevarnim agresivnim dejanjem.

Opozorilo!
Možnost prikrite poškodbe.

UKREPI
Nadzoruj, da preprečiš samopoškodbo in poškodbo drugega, po potrebi tudi s pomočjo policistov.

OPOMBE
Streznitev pod nadzorom osebe, ki opitega opazuje in v primeru zapletov ukrepa, izjemoma je potrebno izpiranje želodca in/ali hospitalizacija na internem oddelku ali oddelku za zastrupitve
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov


Pokaži sporočila:   

    Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Knjige in publikacije

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 


 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Stran 1 od 1
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas

Pojdi na:  


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.