Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Težave prehranjevanja

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 06 Apr 2009 06:18    Naslov sporočila: Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA     Smo Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja MUZA, znotraj katerega potekata dva projekta: projekt Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA in nov preventivni projekt "Tvoje telo?" (Body talk), ki je namenjen mladim od 11. do 14. leta starosti. 1. projekt Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA (skrajšano Svetovalnica MUZA) deluje na področju socialnega varstva in je sofinancirana s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Mestne Občine Ljubljana (Oddelka za zdravstvo in socialno varstvo) in prispevkov uporabnikov. Zavzemamo se za celosten pogled na problematiko motenj hranjenja (anoreksija in bulimija nervoza, kompulzivno prenajedanje in druge oblike). Motnje hranjenja obravnavamo kot kompleksen problem - celostno doživljajsko motnjo, ki se v sedanjem trenutku dodatno krepi pod vplivom posledic motnje same (sekundarni vzroki). Primarna vzročna shema motenj hranjenja je zelo kompleksna (sovplivanje družine, družbe, posameznika, dednosti, ...). Z našo dejavnostjo (glej predstavitev svetovalnice) se trudimo nuditi (strokovni izvajalci, prostovoljci in uporabniki) čimbolj ustrezno strokovno pomoč pri problematiki motenj hranjenja v slovenskem prostoru. 2. projekt "Tvoje telo?" je mednarodno zasnovan projekt, ki poteka v obliki preventivnih delavnic za učence v Osnovnih šolah ter predavanj za starše in učitelje. Glavni namen projekta je vplivati na graditev pozitivne telesne samopodobe in samospoštovanja pri mladih od 11. do 14. leta starosti. Mladi so populacija, ki je najbolj ranljiva za vpliv enostranskih sporočil in podob ki se tičejo telesnega izgleda in s katerimi se srečujemo v današnji družbi (stereotipno prikazane podobe vitkih posameznikov, retuširane fotografije, kult vitkosti, stigmatizacija različnih teles). Glej več pod opis projekta in na spletni strani Dove self-esteem fond. (dopiši njihovo spletno stran). Projekt je sofinanciran s strani Unilever Slovenija in s strani posameznih šol, kjer izvajamo aktivnosti. Projekt je nadaljevanje kampanje Resnična lepota pri Dove. Na naši domači strani boste lahko našli nekaj osnovnih informacij, toplo pa ste vabljeni, da v Društvu MUZA sodelujete tudi vi. Kontakt in informacije Društvo MUZA Sedež izvajanja dejavnosti: Kongresni trg 1, Ljubljana Tel.: 01 425 03 38 Uradne ure: sre. in čet. od 13. do 14. ure E-mail: svetovalnica.muza@volja.net Transakcijski račun Društva MUZA: 07000-0000744177 (Gorenjska banka, d.d. Kranj) Davčna številka: 55199747
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 06 Apr 2009 06:20    Naslov sporočila:     SVETOVALNICA ZA MOTNJE HRANJENJA MUZA Vesna Šolar, univ.dipl.soc.del. Razkol med idealom in realnostjo Sodobna potrošniška družba mnogo bolj poudarja obliko kot vsebino, pa naj gre za različne izdelke, kot tudi za zahteve, kako bi morali izgledati. Na vsakem koraku smo soočeni z različnimi sporočili, ki poudarjajo lepoto, vitkost, mladost. Obstaja tudi mnogo negativnih stereotipov o debelosti. Iz teh izhajajo negativne, poniževalne pripombe, ki jih nekateri ljudje uporabljajo, da bi prizadeli druge, npr. »Lahko bi bila lepa, če ne bi bila tako debela« ali »Ta, ki je tako debela, pa sigurno žre kot prašič«. Menim, da so sporočila o telesnem videzu tako vpeta v vse pore sodobnega življenja, da se je resnično težko sploh zavedati, kako močan vpliv imajo. Za vpliv ideala vitkosti so najbolj ranljivi mladi. Mnogi občutijo osebno stisko, ker so prepričani, da niso dovolj lepi, vitki, privlačni. Če se tej njihovi stiski pridružijo še stiske zaradi drugih bolečih izkušenj, obstaja nevarnost, da razvijejo motnjo hranjenja. Mnogo vedenj, ki jih uporabljajo osebe z motnjami hranjenja je v sodobnem času in zahodni družbi splošno sprejetih. Ukvarjanje s telesom in uporaba shujševalnih diet je način življenja mnogih ljudi. Ker gre za normalen, družbeno sprejet stil življenja, je težko prepoznati in razumeti dinamiko in ozadje motenj hranjenja. Namreč delovanje dveh oseb je lahko videti zelo podobno, a ena oseba ima motnjo hranjenja, druga pa ne. Razlika je v njunem zelo različnem doživljanju sebe in sveta. Motnja hranjenja – odziv na stisko Motnje hranjenja se navzven kažejo kot škodljiv način hranjenja in ravnanja s svojim telesom (odrekanje hrani, prenajedanje, stradanje, uporaba odvajal, bruhanje, izpljuvanje hrane, pretirana telovadba), ki pa imajo zapleteno ozadje. V Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj (1994) sta zaenkrat kot motnji hranjenja opredeljeni anoreksija nervoza in bulimija nervoza. Nekateri posamezniki nimajo značilnosti anoreksije nervoze in bulimije nervoze, temveč imajo drug vzorec hranjenja. Najbolj poznano je kompulzivno prenajedanje. Značilno je, da se oseba prenajeda, medtem, ko ne uporablja vedenj, s katerimi bi poskušala hrano ali posledice le-te, 'očistiti iz telesa' z bruhanjem, odvajali, odrekanjem hrani ali pretirano telovadbo, kar velja pri bulimiji. Ko večina ljudi pomisli na motnje hranjenja, imajo pred očmi večinoma dve skrajni podobi: anoreksično osebo, ki se odreka hrani in drastično shujša do videza okostnjaka ali pa pretirano prekomerno težko osebo, ki večino dneva je. Menim, da se večina oseb z motnjami hranjenja nahaja vmes med tema dvema poloma. Pri mnogih je motnja hranjenja nevidna, skrita, kar še posebej velja za bulimijo nervozo. Število oseb z bulimijo nervozo je v zadnjih letih naraslo. Ker je ta motnja hranjenja skrita, so osebe z bulimijo pogosto spregledane s strani svojcev, pa tudi strokovnjakov. To velja še posebej za nepurgativni tip bulimije, ko oseba po epizodah prenajedanja ne uporablja bruhanja in odvajal, ampak pretirano telovadbo in odrekanje hrani. V okviru Svetovalnice za motnje hranjenja MUZA motnje hranjenja razumemo kot dolgotrajnejše težave v duševnem zdravju posameznika oz. posameznice. Na motnjo hranjenja ne gledamo kot na zasvojenost, ampak jo razumemo kot specifično duševno težavo oz.motnjo. Dejavniki tveganja za razvoj motnje hranjenja Strokovnjaki večinoma zagovarjajo, da so vzroki za razvoj motenj hranjenja preplet številnih dejavnikov, od vpliva družine; vrednot zahodne družbe, ki poudarja kult vitkosti; izkušnje različnih travmatičnih izkušenj; dednosti; osebnostnih značilnosti posameznika/ce. Govorijo o multi-vzročnosti. genetski dejavnik (npr. nagnjenost k debelosti …) družina (težave v družinskih odnosih, v izražanju čustev, težave ostalih družinskih članov, npr. alkoholizem, depresija, neprimeren odnos do hrane in hranjenja …) življenjske izkušnje posameznika (travmatične izkušnje znotraj ožjega ali širšega okolja, npr. psihična, fizična, spolna zloraba…) širše okolje (težave v odnosih z vrstniki, v šoli) družba s svojimi vrednotami, ki poudarja storilnost, tekmovalnost, poudarjanje vitkega telesa, kult vitkosti in stereotipi…) posameznik s svojimi lastnostmi, ki jih je razvil ob so-vplivanju mnogih dejavnikov (perfekcionizem, storilnostna naravnanost, rigidnost, težave poskrbeti zase na konstruktiven način…) negativne izkušnje glede svojega telesa, nizka telesna samopodoba (npr. debelost, poniževalne pripombe o telesnem izgledu, poškodba, bolezen, telesna hiba…) razvojne faze (prehod iz otroštva v adolescenco in/ali iz adolescence v odraslost in različne stiske ob teh spremembah). Osebe z motnjami hranjenja so perfekcionistično in storilnostno naravnane, zahtevne do sebe, imajo nizko samopodobo in samospoštovanje, pri čemer posebej izstopa nezadovoljstvo s telesom. Mnoge imajo težave pri prepoznavanju in/ali izražanju svojih čustev ter svojih potreb. Motnjo hranjenja lahko razumemo kot kreativno prilagoditev na določene okoliščine življenja, ki jih oseba ni bila zmožna fizično, psihično ali duhovno preživeti na drugačen način kot da se je začela prenajedati, stradati, bruhati, idr. Menim, da je za razumevanje doživljanja osebe z motnjo hranjenja potrebno poznati in razumeti življenjsko zgodbo osebe, s poudarkom na njenem doživljanju le-te. Razvoj motnje hranjenja je proces, ki vključuje tako sovplivanje večih dejavnikov v preteklosti, kot tudi življenje osebe v sedanjosti, pri čemer je v več letih trajanja motnje hranjenja prišlo do številnih posledic same motnje hranjenja. Eno izmed pomembnih vprašanj se mi zdi, kaj v sedanjosti vpliva na to, da oseba ohranja motnjo hranjenja. Okrevanje od motnje hranjenja V času motnje hranjenja je oseba toliko energije posvečala svojim destruktivim vedenjskim vzorcem v zvezi s hranjenjem in s sabo v celoti, da je imela občutek, da življenje polzi mimo nje. Ko prepozna, da tako ne želi več živeti in si prizna, da potrebuje pomoč, je pripravljena na okrevanje. Okrevanje od motnje hranjenja je intenziven proces, v katerem se oseba uči prepoznavati in izražati svoje telesne občutke, čustva in potrebe. Torej, vse tisto, kar je bilo boleče, travmatično in je v njenem/njegovem življenju nezaključeno, v procesu okrevanja osvetli s svojo pozornostjo in začuti kaj potrebuje v sedanjosti. Vse bolj prevzema odgovornost za svoje izbire, osamosvaja se od primarne družine in postaja čustveno zrela odrasla oseba. V stik pride tudi s svojo kreativnostjo, ki jo je prej zatirala s pomočjo prenajedanja, stradanja in drugih škodljivih vedenj in čutenj. Sočasno s tem preobraža odnos do hranjenja in lastnega telesa, ki postaja vse bolj prežet z nežnostjo. S pomočjo radovednosti in vznemirjenosti ob stiku z novim postopoma pa ustvarja nov odnos do 'Zgodbe lastnega življenja'. MOTNJE HRANJENJA PRI ODRASLIH V mesecu MARCU IN APRILU vabimo tiste, ki potrebujete strokovno in človeško podporo pri urejanju svojih težav, ki se vam posledično kažejo kot pretirano hranjenje, bruhanje, stradanje, obsedenost s telovadbo in izgledom svojega telesa, štetjem kalorij idr., da se OBRNETE NA NAS! Možnost vključitve v enoletni program za urejanje motnje hranjenja v TERAPEVTSKI SKUPINI ZA ODRASLE OSEBE (od 30. do 60. leta starosti). Skupina bo potekala ob petkih od 17. do 18. 30 ure. INFO: Svetovalnica MUZA Kongresni trg 1 v Ljubljani tel.: 01 425 0338 e-mail: svetovalnica.muza@volja.net spletna stran: users.volja.net/muza uradne ure: sre. in čet. od 13. do 14.ure
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Težave prehranjevanja

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu