Danes je 19 Mar 2024 06:25
Poglej neodgovorjena sporočila

Uporabniško ime:     Geslo:

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov



Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 
 Avtor   Sporočilo 

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 14 Feb 2009 16:42    Naslov sporočila:
 Odgovori s citatom  

Kronične vnetne črevesne bolezni
Publikacijo so pripravili:
doc. dr. Rok Orel, dr. med.
prim. Marjeta Sedmak, dr. med., svetnica
asist. Jernej Brecelj, dr. med.
Tina Kamhi, dr. med.
asist. mag. Matjaž Homan, dr. med.
Jure Mikolič, mag. farm.


Spoštovani bolniki in starši, pred vami je knjižica, ki smo jo za vas napisali v Službi za gastroenterologijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. V njej smo vam poskušali podati nekaj osnovnih informacij o vaši bolezni: o vzrokih za njen nastanek, kako postavimo diagnozo in o tem, kakšno je njeno zdravljenje.Zavedamo se, da bolezen pri vsakem izmed vas ubira drugačno pot, zato je pristop k vsakemu bolniku poseben in oseben. Čeprav pri obravnavi vseh bolnikov sledimo najsodobnejšim mednarodnim diagnostičnim in terapevtskim smernicam, pa se hkrati zavedamo, da moramo vsakega izmed vas obravnavati drugače in upoštevati posebnosti bolezni pri posamezniku,
njegove odločitve in izbor preiskav in zdravljenja, ki mu najbolj
ustreza.
V knjižici boste nasli veliko, a ne vseh odgovorov na vprašanja,ki se vam zastavljajo. Nobena pisna informacija ne more nadomestiti osebnega pogovora z zdravnikom, ki vas zdravi. Zato bomo veseli vseh vaših vprašanj, kajti le dobro znanje o vaši bolezni vam bo omogočilo, da boste pri svojih odločitvah ravnali tako, da vam bo vaša bolezen prinesle kar najmanj nevšečnosti.
Veselimo se, da vam bomo lahko prisluhnili, vam svetovali pri vaših odločitvah in vam pomagali, da boste lahko kljub neprijetni bolezni dosegli cilje, ki ste si jih zastavili v življenju. Življenju, ki pred nas postavlja ovire, zato da jih premagamo in nadaljujemo svojo pot še močnejši.
V imenu avtorjev,
doc. dr. Rok Orel, dr. med.


Kaj so kronične vnetne črevesne bolezni?

Za kronične vnetne črevesne bolezni (v nadaljevanju KVČB) je značilno kronično vnetje črevesa neznanega vzroka. Ločimo Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis in neopredeljeni (nedeterminirani) kolitis.
Crohnova bolezen lahko prizadene kateri koli del prebavil, od ust do zadnjika. Najpogosteje je vnet končni del ozkega in široko črevo. Vneti predeli črevesa se izmenjujejo z zdravimi. Pri nekaterih bolnikih zaradi vnetja in brazgotinjenja nastanejo zožitve črevesa, ki lahko ovirajo pretok črevesne vsebine. Vnetje, ki zajame celo debelino črevesne stene lahko povzroči predrtje črevesa, še večkrat pa nastane bolezenska povezava med sosednjima črevesnima vijugama, črevesom in drugim votlim organom(mehurjem, nožnico...) ali črevesom in kožo. Za razliko od Crohnove bolezni najdemo pri ulceroznem kolitisu samo vnetje širokega črevesa. Od tod tudi njegovo ime (ulkus = rana, čir, kolitis = vnetje širokega črevesa). Lahko je vnet le del, ali pa celo široko črevo. Skoraj vedno je vnet končni del črevesa, danka.
Neopredeljeni kolitis imenujemo tiste oblike bolezni, ki ne ustrezajo niti sliki Crohnove bolezni niti sliki ulceroznega kolitisa.

Kakšni so vzroki za nastanek kroničnih vnetnih črevesnih bolezni?

Točnih vzrokov za nastanek bolezni ne poznamo. Vemo, da se pogosteje pojavljajo med sorodniki. Znanstveniki so že odkrili celo vrsto genov, ki so povezani z dednim nagnjenjem za nastanek KVČB. Vendar enake gene najdemo tudi pri veliko ljudeh, ki nikoli ne obolijo za KVČB. Poleg tega pogostnost KVČB v vseh razvitih delih sveta naglo narašča, kar govori za velik pomen dejavnikov iz okolja. Večina znanstvenikov meni, da je pri nastanku in vzdrževanju vnetja v črevesu ključen nenormalen
odziv črevesnega imunskega sistema na črevesne mikroorganizme.
Kljub trudu, da bi odkrili morebitne mikrobne povzročitelje teh bolezni, se zdi, da bolezni ne povzroča neka določena bakterija ali virus. Mnogi povezujejo porast pogostnosti KVČB, kot tudi porast drugih bolezni, ki jih povezujejo z nenormalnim imunskim odzivom, kot so alergije in avtoimunske bolezni, s spremembami v prehrani, pretirano rabo zdravil, razkužil in drugih kemikalij v vsakdanjem življenju, kar vse vpliva tudi na t.i črevesno mikrofloro (črevesne bakterije).


Kakšni so simptomi in znaki kroničnih vnetnih črevesnih bolezni?

Pri večini bolnikov so najizrazitejši simptomi, ki kažejo na bolezen črevesa: driska (pogosto s primesmi krvi in sluzi), bolečine v trebuhu, neprijeten stalni občutek tiščanja na blato, redkeje zaprtje in bruhanje. Včasih se jim pridružijo splošno slabo počutje, utrujenost, zmerno povišana telesna temperatura, bledica zaradi slabokrvnosti. Bolniki pogosto hujšajo, pri otrocih pa pogosto zasledimo tudi zastoj v rasti in v pubertetnem razvoju.
Kljub temu, da je večinoma najbolj prizadeto črevo, pa so lahko v sklopu KVČB zajeti tudi drugi organi: sklepi, koža, jetra, žolčni vodi, ledvica, oči in drugi organi.

Kako postavimo diagnozo KVČB?

Vsakega otroka, pri katerem osebni zdravnik postavi sum na kronično vnetno črevesno bolezen, mora pregledati pediater – gastroenterolog.
Po priporočilih evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo,
hepatologijo in prehrano (ESPGHAN) poteka diagnostika po kriterijih, ki so bili sprejeti v mestu Porto na Portugalskem leta 2005, zato se imenujejo »Portski kriteriji«.
Prvo stopnjo diagnostike predstavlja natančen pogovor z večjim otrokom, ki sam najbolje pove svoje težave, oziroma pri manjšem otroku z njegovimi starši. Sledi pregled otroka. S pogovorom in pregledom ugotavimo vse pomembne simptome in znake bolezni. Potrebne so laboratorijske preiskave blata in krvi, ter ultrazvočni pregled trebuha Pri otrocih s KVČB večinoma odkrijemo slabokrvnost, t.i. kazalce vnetja (zvišano koncentracijo levkocitov v krvi, pospešeno sedimentacijo eritrocitov, povišane koncentracije trombocitov in C-reaktivnega proteina), določene značilne skupine protiteles (ASCA, ANCA). S temi preiskavami poskušamo izključiti druge bolezni s podobnimi kliničnimi simptomi in znaki, kot so npr. nekater črevesne okužbe in prehranske alergije. Po potrebi se odločamo tudi za genetske preiskave.
Druga stopnja diagnostike KVČB so endoskopske preiskave. Potrebne so endoskopske preiskave zgornjega in spodnjega dela prebavil. Endoskopska preiskava zgornjih prebavil vsebuje pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika, kar imenujemo ezofagogastroduodenoskopija. Endoskopska preiskava spodnjega dela prebavil pa vsebuje pregled širokega črevesa s končnim delom ozkega črevesa, kar imenujemo ileokolonoskopija. Pred endoskopskimi preiskavami otrok dobi sredstvo
za pomiritev v žilo (sedacijo), le redko je preiskave potrebno opraviti v anesteziji. Endoskopska ekipa, ki jo sestavljajo zdravnik- gastroenterolog ter dve ali več medicinskih sester, izvede običajno obe preiskavi istočasno.
Pri endoskopskih preiskavah zdravnik vselej s posebnimi kleščicami odvzame drobcene koščke sluznice (biopsija) za tako imenovani patohistološki pregled. Odvzemke sluznice pregleda pod mikroskopom zdravnik patolog. Najdba značilnih mikroskopskih sprememb pomembno vpliva na postavitev točne diagnoze bolezni.
Ker z endoskopskimi inštrumenti dosežemo le zgornje in spodnje dele prebavil, medtem, ko večine ozkega črevesa ne moremo pregledati, so za ugotavljanje bolezenskih sprememb v ozkem črevesu na voljo
rentgenske kontrastne preiskave prebavil. Po potrebi jih lahko dopolnimo z računalniško tomografijo ali magnetnoresonančnim slikanjem prebavil. Za pregled tankega črevesa zdravnik naredi posebno endoskopsko preiskavo, ki jo imenujemo kapsulna endoskopija. Preiskava poteka tako, da otrok zaužije majhno kapsulo, ki vsebuje drobno kamero s pomočjo katere dobimo sliko sluznice prebavil bolnega otroka. Mesta najbolj intenzivnega vnetja lahko vidimo s scintigrafi jo prebavil z označenimi levkociti.


Kako zdravimo KVČB?

Kronične vnetne črevesne bolezni zdravimo z zdravili, z dietno prehrano in kirurško. Vrsta zdravljenja in izbira zdravil je odvisna od tipa in teže bolezni, mesta vnetja, morebitne dodatne prizadetosti drugih organov, splošnega stanja in starosti bolnika, pa tudi od odziva bolezni na zdravljenje, neželjenih stranskih učinkov zdravil, zapletov bolezni in nenazadnje od bolnikovih osebnih odločitev.
Ločimo dve fazi zdravljenja: zdravljenje zagonov aktivne bolezni in vzdrževalno zdravljenje. Cilj prvega je odpraviti bolezenske znake in simptome ter po možnosti doseči umiritev črevesnega vnetja. Cilj vzdrževalnega zdravljenja pa je preprečiti oziroma zmanjšati možnosti ponovnega zagona bolezni.

Kortikosteroidi

Kortikosteroidi (KTS) so hormoni, ki jih v telesu proizvaja nadledvična žleza. Kot zdravila za zdravljenje KVČB se uporabljajo že skoraj 60 let. Uporabljamo jih pri zdravljenju srednje težkih in težkih oblik Crohnove bolezni, ulceroznega kolitisa in neopredeljenega kolitisa. Učinkovati začnejo v 5-10 dneh. S kortikosteroidi pozdravimo vnetje črevesne sluznice v 80% primerov.
Čeprav so KTS zelo učinkoviti pri zdravljenju aktivnega črevesnega vnetja, pa niso uspešni pri preprečevanju ponovnega zagona vnetja.

Oblike KTS zdravil:
– ampule (za intravenozno uporabo), ki jih uporabljamo le pri
najtežjih oblikah KVČB.
– tablete in sicer poznamo dve vrsti KTS za peroralno uporabo.

Sistemski KTS se resorbirajo v ozkem črevesu v krvni obtok in na ta način pridejo do celic črevesa na katere delujejo. Takšno zdravilo je metilprednizolon (Medrol®), ki ga v lekarnah dobimo v obliki 4, 16 in 32 mg tablet. Topični KTS pa delujejo predvsem lokalno na vnetno spremenjeno črevo. Večji del zdravila se inaktivira že ob prvem prehodu
v jetrih, zato je stranskih učinkov precej manj kot v primeru uporabe starejših KTS. Uporabljajo se predvsem v primerih Crohnove bolezni, če je vnetje omejeno na zadnji del ozkega in začetni del širokega črevesa.

Poznamo 3 mg kapsule budenozida ([b]Budenofalk®).[/b]
– klizme, pene in svečke (za rektalno uporabo). Delujejo lokalno
na obolelo sluznico črevesa. Steroidne klizme dajemo 1-2 krat na dan in so učinkovite, če vnetje zajema le zadnji del širokega črevesa in sicer do začetka esastega dela črevesa.
Peno bolnik lažje zadrži, vendar pa deluje pena na krajši odsek črevesa kot klizma. KTS svečka deluje le na zadnjih 10 cm črevesa.
Otrok naj tablete zaužije z obrokom hrane, saj so grenkega okusa in lahko povzročijo prebavne težave.

Možni stranski učinki KTS so:
-povišan krvni pritisk,
-vnetje sluznice
-želodca,
-prekomeren apetit,
-zabuhel obraz,
-akne,
-povišankrvni sladkor,
-motnje spanja,
-spremembe v obnašanju,
-otekline nog,
-upočasnitev rasti,
-redčenje kostnine.

Pogostost stranskih učinkov je odvisna od velikosti odmerka in trajanja zdravljenja, zato poskušamo KTS zdravila ukiniti v nekaj tednih.
Nesteroidna protivnetna zdravila (aminosalicilati) Mesalazin (Asacol®, Pentaza®, Salofalk®, Samezil®) in sulfasalazin (Sulfasalazin®) zmanjšujeta vnetje črevesne sluznice. Mesalazin je aktivni del sulfasalazina. Predpisujemo predvsem mesalazin, saj ima manj stranskih učinkov kot sulfasalazin. Slednjega priporočamo le bolnikom, ki imajo v sklopu KVČB vnete tudi sklepe.
Obe zdravili učinkovito zmanjšata vnetje pri blagi do zmerni obliki aktivne KVČB. Učinkoviti sta pri preprečevanju ponovnih zagonov ulceroznega kolitisa, pri preprečevanju ponovnih zagonov Crohnove bolezni pa sta manj učinkoviti.
Mesalazin izdelujejo v obliki tablet, ki naj jih bolniki jemljejo uro pred obrokom, običajno 3-krat dnevno z veliko tekočine in granulata, katerega jemanje je neodvisno od prehrane. Za zdravljenje vnetja zadnjega dela črevesa lahko uporabljamo svečke, ki jih dajemo v danko 3-krat dnevno in klizme, ki jih apliciramo običajno zvečer pred spanjem.

Stranski učinki mesalazina, kot so

-glavobol,
-slabost in
-bolečine v trebuhu, so redki.
Opisani so posamezni primeri vnetja osrčnika, trebušne slinavke ali ledvic. Pri sulfasalazinu so stranski učinki pogostejši. Dodatno opisujejo pri nekaterih bolnikih izpuščaj.
Sulfasalazin vpliva na vsrkavanje vitamina B12, kar lahko privede
do pomanjkanja.

Imunosupresivna zdravila

Azatioprin (Imuran®) in 6-merkaptopurin (Puri-nethol®) delujeta na imunski sistem tako, da zavirata sintezo nukleinskih kislin.Uporabljamo jih pri bolnikih s KVČB, pri katerih se kljub jemanju kortikosteroidnih zdravil vnetje ne umiri, pri tistih, pri katerih se vnetje ponovi ob zniževanju dnevnega odmerka kortikosteroidov in pri bolnikih, ki imajo pogoste zagone črevesnega vnetja kljub rednemu prejemanju 5-aminosalicilatov. Delovati začnejo šele po 2-4 mesecih. Dolgotrajno in redno dajanje imunosupresivnih zdravil prepreči zagon KVČB pri otrocih v polovici primerov. Imuran® in Puri-nethol® poznamo v obliki 50 mg tablet.

Možni stranski učinki so:
-zavora kostnega mozga,
-slabost,
-izpadanje las,
-vnetje trebušne slinavke,
-bolečina v sklepih,
-okvara jeter in ledvic,
-driska.
Metotrexa je antagonist folne kisline in se uporablja pri bolnikih, ki zaradi stratnskih učinkov ne morejo prejemati azatioprina in 6-merkaptopurina ali pa le ta nista učinkovita pri vzdrževanju remisije bolezni. Daje se v obliki tablet ali inekcije enkrat tedensko. Delovati začne hitreje kot ostala imunosupresivna zdravila in sicer v 1-2 mesecih. Uporabljajo se 2,5 in 10 mg tablete.

Med stranske učinke spadajo:

-zavora kostnega mozga,
-slabost,
-bruhanje,
-driska,
-izpadanje las,
-okvara jeter, ledvic in pljuč.

Ciklosporin je močan zaviralec limfocitov T in makrofagov. Uporablja se za umiritev zagona vnetja predvsem pri ulceroznem kolitisu, če so druge vrste zdravljenja neuspešne. Pri otrocih se uporablja zelo redko zaradi številnih stranskih učinkov in ker se ob ukinitvi zdravila vnetje zelo pogosto ponovi. Zdravljenje se ponavadi začne z injekcijami, nadaljuje pa s kapsulami (Sandimmun neoral®) po 25mg, 50mg in 100mg.

Antibiotiki

Antibiotike predpisujemo predvsem pri akutnem zagonu Crohnove bolezni, fistulah, ognojkih, in pri t.i. toksičnem megakolonu, ki je možen zaplet ulceroznega kolitisa. Največ uporabljamo metronidazol (Efloran®, Metronidazol®) in ciprofloksacin (Bactiflox®, Ciprinol®, Ciprobay®, Ciprofloksacin®, Ciprum®). Pri sistemskih okužbah, ki so lahko posledica same bolezni ali nastopijo kot zaplet zdravljenja (zaradi zavore imunskega sistema), predpisujemo antibiotike širokega spektra. Metronidazol najbolj učinkuje proti bakterijam, ki živijo v okolju brez kisika. Priporočamo jemanje vsakih 8 ur skupaj s hrano, da preprečimo bolečine v trebuhu in slabost. Pri dolgotrajni uporabi lahko privede do okvare prevajanja po živcih, ki se po prekinitvi zdravljenja le počasi popravi. Redko povzroči vnetje trebušne slinavke. Ne smemo ga uživati skupaj z alkoholom. Seč lahko obarva rdeče-rjavo.
Ciprofloksacin je učinkovit proti številnim po Gramu pozitivnim in negativnim bakterijam. Bolniki ga jemljejo 2-krat dnevno. Bolnikom v obdobju rasti ga predpisujemo le, kadar nimamo na voljo drugega ustreznega zdravila, saj lahko vpliva na rastni hrustanec.
Ostali možni stranski učinki so še slabost, bruhanje, driska, ki pa se pojavljajo izjemoma.

Prehransko zdravljenje

Kronične vnetne črevesne bolezni, ki se začnejo v otroškem obdobju, pogosto povzročijo zaostanek v rasti, po čemer se bistveno razlikujejo od bolezni, ki se začnejo v odraslem obdobju. Zaostanek v rasti je posledica zmanjšanega teka in slabega počutja bolnikov, ki ne zaužijejo dovolj hrane. Poleg tega imajo nbolniki zaradi kroničnega vnetja večje energetske potrebe, vsrkavanje telesu potrebnih snovi iz hrane pa je preko vnetega črevesa slabo, zaradi pogostih drisk pa so možne še dodatne izgube hranilnih snovi. Tudi vnetni mediatorji ob akutnem vnetnem dogajanju zavirajo rast, kasneje pa je zaostanek v rasti lahko tudi posledica neugodnega delovanja protivnetnih zdravil (zlasti kortikosteroidov).
Pri otrocih s KVČB se poleg zastoja rasti lahko pojavi tudi splošna podhranjenost ali pa samo specifični prehranski primanjkljaji (pomanjkanje beljakovin, železa, vitaminov ipd.).

Pripravki t.i. enteralne prehrane (Modulen IBD,® Elemental Extra,® Ensure® in drugi) so ponavadi napitki, ki vsebujejo optimalno količino hranilnih elementov (aminokislin, enostavnih ogljikovih hidratov in maščob) ter drugih telesu nujno potrebnih snovi (minerali, vitamini) ter se hitro in popolnoma vsrkajo v kri že v zgornjem delu ozkega črevesa. Pri bolnikih s KVČB se lahko uporabljajo kot dodatek k običajni hrani za hitrejše nadomeščanje izgubljenih kalorij ter specifičnih prehranskih primanjkljajev. Ker pripravki ne vsebujejo vlaknin, spodnji del ozkega črevesa in široko črevo »počivata«, kar je ključno za uspešnost tega zdravljenja.
Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo se enteralna prehrana lahko uporablja kot način zdravljenja prvega izbora za doseganje umiritve vnetja, pri ostalih oblikah KVČB pa enteralno prehrano uporabljamo kot dodatek k drugim načinom zdravljenja.
Pripravke enteralne prehrane lahko bolniki normalno popijejo; kadar pa tega niso zmožni, jih lahko dobijo preko cevk - sond skozi usta ali nos.
V času zdravljenja aktivnega zagona Crohnove bolezni z enteralno prehrano sme bolnik uživati samo to. Zraven je dovoljeno le pitje vode, nesladkanega zeliščnega čaja ter žvečenje žvečilnega gumija brez sladkorja.
Dnevno količino enteralne prehrane, ki jo mora bolnik zaužiti, izračuna klinični dietetik na osnovi telesne teže, starosti in energetskih potreb bolnika. Popolno enteralno prehrano mora bolnik praviloma uživati štiri do osem tednov oziroma do izboljšanja bolezni, nato pa sledi postopno uvajanje normalne hrane, kar traja naslednjih nekaj tednov. Natančno shemo predvidenega zdravljenja z enteralno prehrano in postopnega
prehoda nazaj na normalno prehrano bolnik prejme ob začetku zdravljenja.
Največja prednost zdravljenja Crohnove bolezni z enteralno prehrano je, da nima neželenih stranskih učinkov, kot jih ima zdravljenje z zdravili, na primer s kortikosteroidi.

Biološka zdravila

Biološka zdravila delujejo ciljno na ključne molekule, ki so udeležene pri nastanku vnetja (npr. molekule faktorja tumorske
nekroze TNF-α, nekatere celične receptorje). Z njihovim specifičnim delovanjem učinkovito zmanjšajo znake vnetja in bolnikom
pomagajo doseči in vzdrževati stanje umirjene bolezni. Za zdravljenje KVČB se uporabljata biološki zdravili infliksimab (Remicade®) in adalimumab (Humira®) Zdravilo infliksimab je edino biološko zdravilo registrirano za zdravljenje hude, aktivne Crohnove bolezni tako pri odraslih kot tudi pri otrocih, starih od 6 do 17 let, pri katerih zdravljenje s kortikosteroidi in običajnimi imunosupresivnimi zdravili ni bilo uspešno, ter pri tistih, ki ne prenašajo teh zdravil oziroma imajo kontraindikacije zanje. Poleg tega je infliksimab tudi eno izmed najbolj uspešnih zdravil za zdravljenje fistul, ki nastanejo v sklopu Crohnove bolezni. Rezultati raziskav zadnjih let pa tudi lastne izkušnje pa kažejo, da je infliksimab učinkovit tudi pri zdravljenju aktivnih zagonov ulceroznega kolitisa, ki se slabo odzivajo na zdravljenje s kortikosteroidi.
Infliksimab se daje v obliki 2-urnih intravenskih infuzij v bolnišnici pod strokovnim nadzorom zdravnika in medicinske sestre. Ponavadi se za umiritev aktivnega vnetja dajo tri infuzije infliksimaba, druga 2 in tretja 6 tednov po prvi. Za preprečevanje ponovnih zagonov bolezni pa bolnik dobiva redne infuzije infliksimaba na 8 do 12 tednov, včasih tudi pogosteje.
Zaradi načina uporabe zdravilo infliksimab omogoča zelo hitro olajšanje znakov bolezni, omogoča nadzor znakov vnetja in vzdrževanje stanja remisije bolezni ter v nekaterih primerih tudi dolgotrajno zacelitev sluznice črevesa. S tem se zmanjša tveganje za zaplete pri katerih je potrebno kirurško zdravljenje, poleg tega pa se zmanjša tudi poraba steroidov. Zaradi vsega tega se izboljša kvaliteta življenja bolnikov.

Adalimumab ima podobno delovanje kot infliksimab. Na voljo je v obliki podkožnih injekcij, ki si jih lahko bolnik aplicira doma. Mogoči stranski učinki bioloških zdravil so vezani po eni strani na njihov močan vpliv na imunski sistem in po drugi strani na dejstvo, da predstavljajo telesu tuje beljakovine, proti katerim lahko razvije bolnik imunski odziv.

Zaradi vpliva na imunski sistem so bolniki, ki prejemajo biološka zdravila izpostavljeni večjemu tveganju za infekcije. V zelo redkih primerih je prišlo celo do razvoja tuberkuloze. Lastni imunski odziv na zdravilo samo pa se lahko kaže s klinično sliko alergijskih reakcij (anafilaktične reakcije, serumske bolezni), in/ ali zmanjševanjem učinkovitosti zdravila ob ponovnih dajanjih.

Kirurško zdravljenje

Operativno zdravimo predvsem zaplete KVČB (npr. hude zožitve črevesa, ognojke), redkeje pa bolezen samo. Pri ulceroznem kolitisu, ki je vselej omejen le na široko črevo,lahko odstranitev črevesa (t.i. kolektomija), ki je hudo vneto navkljub zdravljenju zdravili, predstavlja hkrati ozdravitev. Po odstranitvi širokega črevesa kirurg pogosto iz dela ozkega črevesa naredi nekakšen »rezervoar« (pouch), ki sčasoma prevzame nalogo odstranjenega dela črevesa in omogoča bolniku
takorekoč normalno življenje. Le pogostnost iztrebljanja blata je ponavadi nekaj večja.
Pri Crohnovi bolezni pa operacija ne predstavlja dokončnega zdravljenja, saj se lahko vnetje razvije na katerem koli delu prebavil. Večkratno operativno zdravljenje bi lahko privedlo do pomembnih skrajšav črevesa. Zato so kirurgi pri odločitvi za operacijo pri bolnikih s Crohnovo boleznijo zadržani in se zanjo odločajo predvsem v primeru zapletov bolezni. Izjemoma se lahko odločijo tudi za odstranitev obolelega dela črevesa, kadar je le ta kratek, dobro omejen, zdravljenje z drugimi sredstvi neučinkovito in otrok zaradi aktivne bolezni ne raste normalno.


Nazadnje urejal/a Katka 15 Feb 2009 18:35; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 14 Feb 2009 17:12    Naslov sporočila:
 Odgovori s citatom  

Crohnova bolezen
Razumevanje Crohnove bolezni


Crohnova bolezen je resna vnetna bolezen prebavil s kroničnim
potekom. Za Crohnovo bolezen je značilno vnetje, ki lahko
zajame vso prebavno cev od ustne votline do anusa, čeprav je
vnetje najpogosteje omejeno na terminalni ileum in /ali široko
črevo. Bolniki s Crohnovo boleznijo imajo številne bolezenske
znake: drisko, trebušne krče in bolečine, vročino, krvavitve iz
danke, slabši tek in hujšanje. Številni med njimi lahko živijo
dejavno in plodno življenje.

Crohnovo bolezen uvrščamo skupaj z ulceroznim kolitisom
(vnetje širokega črevesa, navadno s pogostim izločanjem tekočega
blata) med kronične vnetne črevesne bolezni.
Čeprav uvrščamo obe obolenji, Crohnovo bolezen in ulcerozni
kolitis, med kronične vnetne črevesne bolezni in so zanju značilni
podobni simptomi, je med njima nekaj razlik:
1. Crohnova bolezen lahko prizadene kateri koli del prebavne
cevi, ulcerozni kolitis pa se vedno razvije le v širokem črevesu
in danki.
2. Pri Crohnovi bolezni so lahko oboleli le nekateri predeli
prebavne cevi, drugi pa so zdravi, vnetni proces pri ulceroznem
kolitisu pa vedno poteka neprekinjeno brez vmesnih
zdravih predelov.
3. Pri približno 10-15 % bolnikov bolezni ne moremo uvrstiti
ne v eno ne v drugo skupino. V tem primeru govorimo o
indeterminiranem ali intermediarnem kolitisu.
4. Vnetje in razjede, ki jih povzroča Crohnova bolezen,
se lahko razširijo preko črevesne stene. Črevesno steno
predrejo in povzročijo nastanek abscesa (ognojka) ali fi stule
(vnetne povezave v obliki kanalčka med črevesjem in sosednjimi
organi). Pri ulceroznem kolitisu je vnetje omejeno le
na sluznico širokega črevesa.
5. Vzrok Crohnove bolezni ni znan. Raziskave kažejo, da je
bolezen posledica medsebojnega delovanja dednih dejavnikov,
motenj v imunskem odzivu in dejavnikov iz okolja.
6. Crohnova bolezen se najpogosteje pojavi v starosti od 15
do 35 let, prizadene pa lahko tudi otroke in starejše.

Bolezenski znaki Crohnove bolezni
Najpogostejši znaki Crohnove bolezni so trebušna bolečina,
krči in driska. Največkrat se pojavijo po jedi, bolečino pa bolnik
občuti v predelu popka ali pod njim, pogosto v spodnjem,
desnem predelu trebuha.

Drugi simptomi Crohnove bolezni so:
– zmanjšan tek,
– krvavitev iz danke,
– hujšanje,
– vročina,
– bolečine v sklepih,
– utrujenost,
– rane v predelu zadnjika.

Nekateri bolniki imajo Crohnovo bolezen s fistulami. Pri tej obliki
se v črevesni steni razvijejo fistule ali kanalčki, ki povezujejo
črevo s sosednjimi organi, na primer s kožo, mehurjem, nožnico,
s sosednjimi črevesnimi vijugami ali predeli ob zadnjiku.

Bolezni s podobnimi simptomi

Včasih se lahko podobni simptomi kot pri Crohnovi bolezni
pojavijo tudi pri nekaterih drugih obolenjih. Ta obolenja so:
– ulcerozni kolitis,
– sindrom razdražljivega črevesa,
– apendicitis (vnetje slepiča),
– divertikulitis (vnetje divertikla, to je vrečaste izbokline, ki
nastane v steni votlih organov),
– peptična razjeda (rana na sluznici želodca ali dvanajstnika),
– vnetje sečnega mehurja ali trebušne slinavke.

Druga obolenja s simptomi, ki so lahko podobni Crohnovi
bolezni:


– ciste ali tumorji na jajčnikih ali jajcevodih,
– medenična vnetna bolezen,
– črevesni rak,
– okužbe (na primer tiste, ki jih povzročata salmonela ali bakterija
Escherichia coli [E. coli]),
– bolezni žil, ki prehranjujejo črevesje.
– Podobni simptomi kot pri Crohnovi bolezni se lahko pojavijo
celo pri reakcijah na zdravila, kot so na primer aspirin ali
nesteroidni antirevmatiki.

Diagnoza Crohnove bolezni

Diagnoza je prvi korak pri zdravljenju Crohnove bolezni. Pravilna
in pravočasna diagnoza je pri Crohnovi bolezni še posebno
pomembna, ker so njeni simptomi lahko podobni drugim
obolenjem in ker so njene posledice kronične in bolezen sčasoma
napreduje.
Diagnostične preiskave
Za potrditev diagnoze – in za izključitev drugih obolenj s podobnimi
simptomi, kot so na primer druge vnetne črevesne
bolezni, infekcijski kolitis, celiakija ali sindrom razdražljivega
črevesa – bo zdravnik opravil telesni pregled in vam opravil
nekatere preiskave.

Preiskave so lahko naslednje:

= Krvne preiskave

= Radiološke preiskave so pomembne dopolnilne diagnostične
preiskave, ki omogočajo prikaz obolelega dela prebavne
cevi in/ali zapletov bolezni.
– Barijeva irigografija: S to preiskavo zdravnik prikaže široko
črevo in danko.

– Radiološka preiskava zgornjih prebavil in ozkega črevesa:
Pri tej preiskavi zdravnik s pomočjo rentgenskega slikanja
pregleda požiralnik, želodec, dvanajstnik in ozko črevo s
pomočjo kontrastne tekočine, ki vsebuje barij in jo bolnik
spije pred preiskavo.

– Enterokliza (vliv tekočine ali kontrastnega sredstva v črevo):
Pri tej preiskavi zdravnik uvede cevko skozi nos ali usta in
jo vodi skozi želodec do dvanajstnika, kjer se začne ozko
črevo. Nato skozi cevko vlije tekočino, ki vsebuje barij in z
rentgenskim slikanjem pregleda, ali so v ozkem črevesu
nepravilnosti.

– Slikanje z računalniško tomografijo: S to izjemno
natančno preiskavo z rentgenskimi žarki odkrivajo bolezenske
procese v organih, ki so prizadeti zaradi Crohnove
bolezni. Pred preiskavo bolnik popije kontrastno barvilo, ki
ga lahko dajo tudi v veno ali danko.

– Ultrazvok: Pri tej preiskavi z ultrazvočnimi valovi pregledajo
medenične organe in organe v trebušni votlini, ne da bi
bolnika izpostavljali rentgenskemu sevanju.

– Magnetna resonanca je novejši diagnostični postopek, pri
katerem ne uporabljajo rentgenskih žarkov; metoda temelji
na resonanci vodikovih ionov v močnem magnetnem polju.
Telo oziroma organ, ki ga preiskujejo med snemanjem, je v
statičnem magnetnem polju, z uporabo radiofrekventnih
valov pa se oblikujejo signali, ki se ob pomoči računalniškega
programa spreminjajo v sliko.

Pri Crohnovi bolezni ima pomen predvsem v odkrivanju
fistul in abscesov v trebušni votlini.

= Preiskave blata: To so neinvazivne preiskave, s katerimi pregledajo
vzorce blata, da bi izključili okužbo črevesa z virusi,
bakterijami, paraziti in glivami.

= Preiskave seča: S temi preiskavami odkrivajo, ali so v seču
bakterije, rdeče krvničke ali bele krvničke. Povečana število
bakterij in belih krvničk je lahko znak okužbe sečil, ki je lahko
zaplet pri Crohnovi bolezni.

= Endoskopske preiskave: Pri teh preiskavah uporabljajo
endoskop. Endoskop je ozka, gibljiva cevka z virom svetlobe
in majhno kamero, ki prenaša sliko na zaslon. Z endoskopom
gastroenterolog pregleda prebavno cev. Pri pregledu
širokega črevesa uvede endoskop skozi zadnjično odprtino,
pri pregledu zgornje prebavne cevi pa skozi usta.
Pomembno je, da Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis odkrijemo
in zdravimo čim prej, ker se na ta način lahko izognemo
kasnejšim zapletom bolezni.

Zapleti Crohnove bolezni

Nekateri zapleti so življenjsko nevarni, druge je mogče obvladati
z načrtovanim zdravljenjem, ki ga predpiše gastroenterolog.

Resni zapleti

Med potekom Crohnove bolezni se lahko pojavijo naslednji
resni zapleti:

= Obstrukcija (zapora): Zaporo povzroči
vnetna oteklina (zadebelitev) in/ali zabrazgotinjenje
črevesne stene, ki zmanjša
pretok črevesne vsebine skozi črevo.
Bolnik ima lahko boleče krče ali bruha, ker
črevesna vsebina ne more mimo zapore.
Bolnike z zaporo običajno sprejmejo v bolnišnico in jim
dajejo v žilo tekočine in soli za nadomeščanje izgubljene
tekočine in elektrolitov. Pogosto je potrebna operacija.

= Fistula: Pri Crohnovi bolezni nastanejo
včasih nenormalne zveze v obliki kanalov
skozi črevesno steno do sosednjih predelov,
na primer kože, mehurja, nožnice,
črevesa in predela ob zadnjiku. Te tvorbe
imenujemo fi stule. Včasih jih je potrebno
tudi kirurško zdraviti.

= Abscesi (ognojki): Absces je omejeno
področje gnojne vsebine, ki boleče pritiska
na sosednja tkiva.
– Fistula, ki sega v trebušno votlino, lahko
povzroči okužbo in nastanek abscesa.
Abscesi lahko nastanejo tudi v medeničnih
tkivih ali presredku, če fi stula nima
drenaže.
– Abscese gastroenterolog včasih le s težavo odkrije. Ko odkrije
njihovo mesto, je potrebno gnoj odstraniti. Za to je včasih
potreben kirurški poseg.
– Bolnikom običajno predpišejo antibiotike, ki zdravijo in
zmanjšajo nevarnost širjenja okužbe.

= Krvavitev: Redko lahko razjeda poškoduje steno arterije kar
lahko povzroči življenjsko nevarno krvavitev, ki jo zdravijo s
transfuzijo krvi. Včasih je nujen kirurški poseg.

= Prosto predrtje: Zaradi predrtja črevesne
stene prehaja črevesna vsebina v
trebušno votlino. Znaki predrtja so nenadna
in huda trebušna bolečina, močna
občutljivost trebuha za dotik, lahko
šokovno stanje. Okužbo, ki jo povzroči
predrtje, imenujemo peritonitis (vnetje
potrebušnice). Potreben je nujni kirurški poseg, pri katerem
odprtino zaprejo in trebušno votlino očistijo in s tem preprečijo
širjenje okužbe.

Kronični zapleti

Bolniki s Crohnovo boleznijo lahko imajo kronične ali dolgotrajne
zaplete, pri katerih je včasih potrebno dolgotrajno
zdravljenje:

= Anemija (slabokrvnost) je obolenje, za katero je značilno
pomanjkanje rdečih krvničk. Pri Crohnovi bolezni je anemija
lahko posledica kronične izgube krvi, zavore delavanja kostnega
mozga ali slabega vsrkavanja železa in folne kisline,
ki imata pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvničk.
Anemijo lahko poslabšajo nekatera zdravila, na primer sulfasalazin.
Gastroenterologi pri anemiji pogosto predpišejo
pripravke železa in priporočajo z železom bogato prehrano.

= Podhranjenost: O podhranjenosti govorimo, kadar telo ne
prejme dovolj hranil za ustrezno rast in razvoj. Izguba beljakovin,
izguba mišične mase zaradi jemanja steroidov, slaba
prehrana in pri nekaterih bolnikih slabo vsrkavanje hranil
povzročijo hujšanje in podhranjenost. Gastroenterologi
pogosto predpišejo prehranska dopolnila, da bi preprečili
zaplete, ki so posledica pomanjkanja vitaminov, mineralov
ter drugih makro- in mikro-hranil.

Zdravljenje Crohnove bolezni

Cilji zdravljenja

Za Crohnovo bolezen so na voljo različna zdravila. Poleg tega
raziskovalci nenehno razvijajo nove načine zdravljenja. Vaš gastroenterolog
bo pri odločanju o ustreznem načinu zdravljenja
upošteval mesto prizadetosti in resnost vaše bolezni, spremljajoče
zaplete in odziv na prejšnje zdravljenje.

Pomembni cilji zdravljenja so:
= doseči in vzdrževati remisijo (preprečiti poslabšanja),
= ozdraviti sluznico,
= vzdrževati ustrezno prehranjenost,
= zmanjšati negativni vpliv bolezni na kakovost življenja
= optimalno časovno načrtovanje kirurškega posega pri
bolnikih, ki ga potrebujejo.

Načini zdravljenja Crohnove bolezni:

= Protivnetna zdravila: Večina bolnikov s Crohnovo boleznijo
prejema eno ali več različnih zdravil za preprečevanje
vnetja. Takšna zdravila so sulfasalazin in druga zdravila, ki
vsebujejo mesalazin (5-ASA), ter kortikosteroidi.
= Imunosupresivna zdravila: Ta zdravila zavrejo imunski odgovor
organizma in vnetje. Pri zdravljenju Crohnove bolezni
uporabljajo azatioprin, 6-merkaptopurin, metotreksat in
ciklosporin.

= Biološka zdravila: Biološka zdravila delujejo ciljno na vzrok
vnetja v črevesju. Učinkovito zmanjšajo znake vnetja. Zaradi
visoke učinkovitosti dokazano privedejo do umiritve vnetja
in bolnikom pomagajo doseči in vzdrževati stanje remisije
bolezni (bolezen ni aktivna). Na tržišču je več različnih bioloških
zdravil za zdravljenje Crohnove bolezni. Nekatera
si lahko bolnik aplicira sam doma, druga pa se bolniku
aplicirajo v bolnišnici pod strokovnim nadzorom zdravnika
in ustreznega medicinskega osebja. Zaradi načina uporabe
bolnišnično aplicirano zdravilo omogoča zelo hitro olajšanje
znakov bolezni, omogoča nadzor znakov vnetja in vzdrževanje
remisije bolezni ter v nekaterih primerih tudi dolgotrajno
zacelitev sluznice črevesa.

= Antibiotiki: Antibiotiki, kot sta metronidazol in
ciprofloksacin, pomagajo pri zdravljenju abscesov in fistul.
Nekatere druge antibiotike predpisujejo pri hujših okužbah.

= Prehranski dodatki: Prehranski dodatki so pogosto potrebni
pri bolnikih s splošno podhranjenostjo ter pri bolnikih s
pomanjkanjem mineralov, vitaminov ter drugih življensko
pomembnih hranil.

= Operacija: Če drugi načini zdravljenja niso dovolj učinkoviti
pri obvladovanju simptomov, lahko gastroenterolog priporoči
operacijo, s katero se odstrani del črevesa, kjer je vnetje
najhujše. Žal pa operacija lahko le začasno odpravi simptome.
Vnetje se pogosto ponovi v bližini predela, kjer je bilo
tkivo odstranjeno.

Nekateri bolniki imajo dolga obdobja brez simptomov. Toda
običajno se simptomi v različnih obdobjih življenja ponavljajo.
Ni mogoče napovedati, kdaj se bo pojavila remisija ali kdaj
se bodo ponovili simptomi. Ker poteka Crohnove bolezni ne
moremo predvideti, boste v zdravniški oskrbi tako dolgo dokler
bo vaš gastroenterolog menil, da je to koristno. Vaše stanje bo
ves čas zdravljenja spremljal s kontrolnimi pregledi.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov


Pokaži sporočila:   

    Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Chronova bolezen in Ulcerozni kolitis

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 


 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Stran 1 od 1
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas

Pojdi na:  


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.