Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Imunski sistem

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Chronova bolezen in Ulcerozni kolitis

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 02 Feb 2009 20:14    Naslov sporočila: Imunski sistem     munski sistem. Pogovor z dr. Alojzom Ihanom - 2.del Alojz Ihan, dr. med.Nadaljevanje intervjuja o imunskem sistemu s prof. dr. Alojzom Ihanom, dr. med., specialistom klinične mikrobiologije. Ali je dobro, da za okrepitev imunskega sistema jemljemo dodatke k prehrani? Med okužbo je treba oceniti, ali ima bolnik zalogo hranil, da bo v tednu ali dveh zgradil dovolj imunskih celic in protiteles za uspešen imunski odziv. Bolnik bo verjetno optimalno (s svojo normalno prehrano in glede na lasten apetit) in brez prehranskih in imunskih dopolnil preživel okužbo, če ima primerno telesno težo (indeks telesne mase – ITM), če v zadnjem mesecu ni imel okužbe ali druge vnetne bolezni, če v zadnjem tednu ni imel izčrpavajočih naporov, stresov in dveh ali več neprespanih noči, če je telesno primerno aktiven in zmogljiv. Pri premajhnem ITM je treba uvesti proteinsko bogatejšo prehrano, vitaminske dodatke (zlasti v maščobah topna vitamina A in E) in minerale. Pri prevelikem ITM je treba svetovati dodatek antioksidantov in zaviralcev vnetja (omega maščobne kisline) ter vsaj nizkodozno jemanje aspirina še teden po prenehanju bolezenskih znakov. Če gre za vnovično okužbo v manj kot mesecu dni, potrebuje bolnik dodatne vitamine, minerale in antioksidante. Enako velja, če je imel v zadnjem mesecu kako drugo bolezen, zlasti če jo je spremljalo vnetje. Vsekakor pa velja, da mora biti telo v času okužbe v čim bolj optimalnih razmerah. Potek bolezni je praviloma hujši, če nas okužba zaloti sredi hujših naprezanj, stresov, neugodnih klimatskih razmer ali v slabi telesni kondiciji. Imunski sistem deluje razmeroma optimalno, če ima na voljo vse potrebne snovi za svoje delovanje in ga ne zavirajo različne škodljivosti. Snovi za delovanje imunskega sistema seveda dobimo z ustrezno prehrano. Če pa ne uživamo take hrane, da bi organizem iz nje pridobil vso potrebno energijo in gradbene snovi, pa naša odpornost seveda pade – mnogi ljudje so omejeni pri doseganju ustrezne pestrosti hranil zaradi bolezni, še več ljudi ima nezdravo zoženo prehransko pestrost zaradi slabih navad, neizobraženosti, revščine. Tudi vsak dietni režim, ki omejuje določene vrste prehrane, pravzaprav oži prehransko pestrost in s tem manjša telesu možnost, da izbere ustrezna hranila. Zato mora biti uvedba vsake omejevalne diete (bodisi glede energetske vrednosti ali pa vnosa posameznih vrst hranil – npr. vegetarijanske, veganske, brezmaščobne prehrane) dobro premišljena in načrtovana, saj s tem nase prevzemamo pristojnosti izbiranja hranil, ki jih sicer že stotisoče let nezavedno opravljajo človekova prebavila. Uvedba omejevalnih diet brez ustrezne informiranosti in znanja je zato prej škodljiva kot koristna. V literaturi lahko zasledimo tudi termin imunostimulacija, ob čemer večina verjetno pomisli, da ima opraviti nekaj s stimulacijo imunskega sistema. Lahko, prosim, razložite, za kaj gre? Imunostimulacija ima več pomenov. Imunski odziv je navadno ozko usmerjen samo na uničevanje točno določenega povzročitelja bolezni. To doseže npr. s tvorbo protiteles, ki se vežejo samo na povzročitelja bolezni in ga uničijo. S cepljenjem lahko še pred okužbo izzovemo nastanek protiteles, denimo proti povzročiteljem gripe, davice, ošpic ... Tako preprečimo, da bi ob okužbi povzročitelj sploh lahko vdrl v telo. Cepljenje je torej oblika imunostimulacije, ki jo imenujemo specifična imunostimulacija, ker izzove točno določen odziv proti točno določenemu povzročitelju. Po drugi strani obstaja pojem »nespecifična imunostimulacija«. To pomeni, da imunski sistem pripravimo do stanja, ko bodo vse njegove sestavine delovale optimalno in bo odziv proti morebitnemu povzročitelju ob okužbi optimalno deloval. Najprepričljiveje deluje nespecifična imunostimulacija pri ljudeh, ki imajo dobro opredeljeno okvaro imunskega sistema. Takim ljudem se dodaja manjkajoče elemente, to pa izjemno izboljša njihovo odpornost. Ljudem s prirojenim pomanjkanjem protiteles se daje protitelesa, pridobljena iz plazme krvodajalcev; ljudem, ki imajo prirojeno okvarjeno delovanje fagocitnih celic, ki požirajo in uničujejo bakterije, se daje interferon za spodbujanje delovanja fagocitnih celic. Pri pomanjkanju določenih hranil je imunostimulator prav gotovo hranilo, ki primanjkuje imunskemu sistemu za normalno delovanje. Športniki, ki med mišičnim delom porabljajo veliko aminokisline glutamina, za normalno odpornost potrebujejo dodatke glutamina, ker je glutamin eno od kritičnih hranil za razmnoževanje imunskih celic. Zato pri močno zmanjšanih krvnih koncentracijah glutamina, ki se ustvari ob napornih treningih, imunski sistem ne deluje optimalno. Poleg imunostimulacije, ki je pravzaprav nadomeščanje pomanjkljivih komponent imunskega sistema (imunorekonstitucija), pa obstaja tudi pojem imunostimulacije s snovmi ali kar bakterijami (oziroma delci bakterij), ki še pred nastankom prave okužbe alarmirajo imunski odziv in izzovejo začetne stopnje vnetja. Tako je imunski odziv bolje pripravljen ob morebitni okužbi. Najučinkovitejši tovrstni imunostimulansi so sestavljeni kar iz delcev nekaterih mrtvih bakterij in se jih pogosto uporablja kot dodatke cepivom – takrat jih imenujemo adjuvansi, ker močno izboljšajo učinek cepljenja. Adjuvanse vbrizgamo hkrati s cepivom; ob cepljenju torej na mestu cepljenja povzročijo določeno vnetje, ki se včasih pokaže tudi kot cepilna reakcija z rdečino, oteklino, vročino, glavobolom in drugimi gripoznimi znaki. Manjše učinke – in tudi brez neprijetnih stranskih učinkov – pa imunostimulansi povzročijo, če jih vnašamo v telo skozi usta in delujejo na sluznico prebavil. Med take imunostimulanse štejemo različne pripravke iz mrtvih mikrobov (bakterij, gliv), probiotične pripravke, tradicionalne izvlečke iz rastlin, v novejšem času tudi nekatere farmacevtske pripravke. Kako je torej z jemanjem imunostimulansov? Indikacija za imunostimulacijo z izvlečki iz bakterij, gliv in nekaterih rastlin je pričakovanje večje nevarnosti okužb ob epidemijah viroz ali ob bolezni v neposredni okolici, v družini, na delovnem mestu. Omenjena imunostimulancija praviloma delujejo kakih 10 dni; v tem času smo odpornejši proti okužbam, potem pa se organizem navadi. Zato jih je smiselno jemati 10 dni z 20-dnevnimi presledki. Pri tem je pomembno opozoriti, da učinki take imunostimulacije v velikih, dvojno slepih študijah praviloma niso prepričljivo potrjeni, zlasti ker ni pričakovati kakšnega spektakularnega delovanja na imunsko normalno zmožne ljudi. Jemanje imunostimulansov se zdi bolj smiselno pri skupinah imunsko oslabljenih ljudi – pri športnikih, starostnikih, rekonvalescentih, kroničnih bolnikih. Vendar jim je pri tem tudi zaradi ekonomskih razlogov treba svetovati s pametjo in zdravo skepso. Desetdnevna kura za nekoga, ki iz takih ali drugačnih izkušenj verjame, da mu bodo imunostimulansi prihranili sezonski prehlad – zakaj ne? Po drugi strani pa je vprašljivo stalno jemanje razmeroma dragegaimunostimulansa zaradi kroničnih respiratornih okužb. Osebno bi pri kroničnih, ponavljajočih se okužbah prej svetoval pregled v smislu imunskega primanjkljaja, nato pa je po določenem času (denimo po mesecu dni) jemanja imunostimulansa smiselno preiskati, ali je kakšno izboljšanje imunskih parametrov. Ob respiratornih okužbah je npr¬. smiselno preveriti, ali se je zaradi delovanja imunostimulansa povečala koncentracija protiteles v slini (imenujemo jih protitelesa IgA), ki ščitijo proti okužbam sluznic, zlasti dihalne sluznice. Omenili ste tudi probiotike, danes precej pogostem dodatku v prehrani? So res tako učinkoviti? Danes se uporaba probiotičnih organizmov izrazito širi. Pri probiotikih obstaja več vrst učinkov, ki jih želimo doseči. Za učinek pri tekmovanju z bolezenskimi mikrobi potrebujemo žive probiotične kulture. To velja zlasti za preprečevanje drisk in prebavnih težav po antibiotikih ter za preprečevanje vnetja črevesne sluznice pri ulceroznem kolitisu (ki je ena od oblik kronične vnetne črevesne bolezni) in pri vnetju črevesne vrečke ob odstranitvi zadnjega dela črevesa. Za učinkovanje v smislu imunostimulacije in učvrstitve črevesne sluznice pa so enako ustrezni tudi preparati mrtvih probiotičnih bakterij (bakterijski lizati). Probiotični mikroorganizmi, ki so na voljo danes na policah trgovin z živili, imajo v glavnem učinek zaščite črevesne sluznice, ki je dobrodošla zlasti med črevesnimi vnetji, predvsem virusnimi. Laktobacili specifično manjšajo koncentracijo receptorjev za rotaviruse, zato je korist probiotikov pri tem nedvoumna. Podatki kliničnih raziskav jasno kažejo, da je izjemno koristno začeti jemati probiotike vedno, ko se začnemo zdraviti z antibiotiki. Antibiotik namreč ne uničuje samo bolezenskih bakterij, ampak tudi koristne bakterije v črevesu, ki varujejo črevesno sluznico in ji omogočajo ravnovesje. Zato je neželen učinek antibiotične terapije pogosto driska, ki je pri »močnejših« antibiotikih (tj. antibiotikih s širokim spektrom delovanja na številne bakterijske vrste – npr. kombinacija amoksicilina in klavulonske kisline) lahko tudi zelo močna in težavna. Če pa ob tem jemljemo probiotične bakterije, te vsaj začasno naselijo črevesno sluznico, jo zaščitijo in ji omogočijo fiziološko ravnovesje. Probiotiki izrazito koristijo tudi pri zmanjšanju črevesnih težav pri zdravljenju okužbe s H. pylori. Klinično prepričljiva je tudi korist jemanja probiotikov v mirnem stadiju ulceroznega kolitisa, kjer ponovitev bolezni preprečijo za več kot 40 %. Pri tem morajo biti probiotični organizmi ustreznih vrst in pripravljeni v tako veliki koncentraciji – vsaj 107 na dozo, da sploh živi preidejo skozi želodčno kislino v črevo. Probiotike je smiselno jemati ves čas, ko imamo črevesne težave (driske, zaprtje, napenjanje) v zvezi s črevesnimi okužbami (zlasti virusnimi) in jemanjem antibiotikov. Po drugi strani s probiotiki ne moremo ustvariti raznolikosti črevesne flore, ki si jo pri zdravem črevesu želimo in ki resnično zagotavlja dolgoročno zdravo črevo in prebavo. Za ustvarjanje zdrave, raznolike flore je zlasti pomembna raznolika prehrana, ki naj nahrani čim raznovrstnejše mikrobne vrste v naših prebavilih. Če zaradi prebavnih težav ne zmoremo dovolj raznovrstne prehrane, pa pride v poštev tudi »hranjenje« koristnih črevesnih bakterij s prebiotičnimi pripravki. Pregled proizvodov na trgu probiotikov, prebiotikov in imunostimulansov na žalost kaže, da zelo malo proizvajalcev ustrezno dokumentira svoje proizvode, npr. vsaj z navedbo vrste in podvrste (seva) probiotičnega mikroorganizma, z navedbo koncentracije probiotičnega organizma v proizvodu, z opisom obstojnosti in pogoji skladiščenja, v katerih probiotični mikroorganizem ostane v preparatu živ oz. dejaven. Taka dokumentacija je nujna za izbiro in ustrezno svetovanje glede pričakovanih učinkov. Klinične raziskave, ki dosegajo učinke, pogosto uporabljajo nekaj deset- ali stokrat večje količine probiotičnih mikroorganizmov, kot so prodajane doze, čeprav dobri proizvajalci te doze v svojih proizvodih zadnja leta skokovito povečujejo. Ocena je, da je manj kot petina pripravkov opremljena z dokumentacijo, na podlagi katere je mogoče proizvod z določeno zanesljivostjo priporočiti za uporabo. Pri preostalih probiotičnih, prebiotičnih in imunostimulatornih pripravkih je pravzaprav racionalnejše kupiti mnogo cenejši jogurt. Veliko je tudi vprašanj o smiselnosti cepljenja. Kakšno je vaše mnenje o cepljenjih? Paradoks je, da so ta vprašanja samo tam, kjer je cepljenje dostopno. Pravi problem cepljenja je tam, kjer si ga ne morejo privoščiti, ker stane okoli 20 evrov na otroka, zato vsako leto po nepotrebnem umrejo več kot trije milijoni otrok. Cepljenje je gotovo najučinkovitejše medicinsko odkritje v zgodovini, na žalost pa narava vseh okužb ni taka, da bi bilo proti njim mogoče izdelati cepiva. Za vsa cepiva, ki so sprejeta v nacionalne programe, pa velja, da so, v okviru jasno postavljenih indikacij, koristi cepljenja povsem nesorazmerno velike v primerjavi z negativnimi učinki.
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 24 Feb 2009 20:31    Naslov sporočila:     IMUNSKI SISTEM Namen imunskega sistema je obramba telesa pred povzročitelji bolezni. Bakterije, viruse, zajedavce, glive, rakave celice in presajene organe, imunski sistem prepozna kot tujke, ki jih je treba uničiti in s tem obvarovati telo. Delovanje imunskega sistema je zelo zapleteno, lahko pa ga razdelimo v nekaj osnovnih faz: - prepoznava tujka v telesu, - proizvodnja in mobilizacija obrambnih celic (fagociti, limfociti), - uničenje tujka. Pri nekaterih vrstah povzročiteljev oz. bolezni, se lahko po končani uspešni obrambi, ustvari trajna imunost na povzročitelja. Kako lahko povečamo imunsko odpornost? Prehrana Uravnotežena in z vitamini bogata prehrana je pomembna za krepitev obrambne sposobnosti telesa. Jejte veliko svežega sadja in zelenjave ter se odpovejte mesu. V času povečane nevarnosti okužb zaužijte veliko vitamina C. Izogibajte se kajenju in pitju kave. Gibanje in utrjevanje telesa Bolj kot je telo utrjeno, manj je občutljivo na okužbe. Pomembno je gibanje na svežem zraku. Dež, veter in zmerno nastavljanje sončnim žarkom vam bodo samo koristili – ne bojte se jih. Pojdite na sprehod v dežju. Stres Ljudje, ki so ves čas psihično napeti so bolj dovzetni za okužbe. Nenehen stres nam črpa energijo. Pogosto povzroči težave pri uspavanju in prepreči mirno spanje. Pomanjkanje počitka oslabi obrambno sposobnost organizma. Imunski sistem se začne graditi še preden se rodimo, velik del pa se ga izgradi v otroštvu. Zato otrok nikar ne pomehkužimo. Pustimo jih da se igrajo zunaj v vsakem vremenu in da se tudi umažejo. Tudi domače živali v hiši prispevajo k boljši izgradnji otrokovega imunskega sistema. Zato se v dobro otroka ne obremenjujte preveč s čistočo in sterilnostjo.
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 24 Feb 2009 20:32    Naslov sporočila:     Človeški organizem ogrožajo različne tuje snovi ali organizmi (patogeni), ki povzročajo bolezni. Obrambna sposobnost organizma je odvisna od njegovega imunskega sistema, ki prepoznava in uničuje telesu škodljive snovi. Imunski sistem pri večini ljudi svojo nalogo opravlja učinkovito. Njegovega delovanja ne čutimo, občutimo le posledice, kadar ni učinkovit. Tudi pri ljudeh, ki so v splošnem zdravi, je delovanje imunskega sistema včasih oslabljeno. Takrat se telo težje bori proti škodljivim snovem in postane bolj občutljivo za okužbe, zaradi česar pogosteje zbolevamo, okužbe potekajo z več zapleti in trajajo dalj časa. Kaj povzroča, da imunski sistem deluje slabše? * nezdravo življenje, kajenje in pitje večjih količin alkohola * nezdrava prehrana * dolgotrajno zdravljenje z antibiotiki * stres * stradanje * delo v neustreznih ekoloških razmerah Znaki oslabljene imunosti: * mastni ali suhi lasje, izpadanje las * bolečine * utrujenost * zamašen nos, izcedek iz nosa * krhki in lomljivi nohti * obdobja moči in nemoči * depresija * občutljivost Nasveti, da ne bi prepogosto zbolevali Živite zdravo. * Poskrbite za dovolj spanja. * Gibajte se na svežem zraku, ukvarjajte se s športom. * Poskrbite za uravnoteženo prehrano s čim več sadja in zelenjave. Izogibajte se virusom. * V času gripe in prehladov se izogibajte množic ljudi (npr. množičnih prireditev in polnih čakalnic) * Skrbite za higieno, predvsem rok. Okrepite obrambno sposobnost svojega telesa. * Pozanimajte se o cepljenju proti gripi, ki bolezen prepreči ali vsaj ublaži njen potek in zaplete. * Imunski sistem si lahko okrepite s tabletami ali kapljicami
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 17 Mar 2009 19:16    Naslov sporočila:     “ Vse stare zdravilske tradicije zdravje razumejo kot ravnotežje med škodljivimi in zdravotvornimi dejavniki. Zdrav organizem uspešno obvladuje najrazličnejše notranje in zunanje vplive ter z obrambnim sistemom ves čas odstranjuje napadalce, ki vdirajo v naše telo. Čeprav je delovanje imunskega sistema silno zapleteno, pa so načini, s katerimi učinkovito krepimo našo odpornost, preprosti. ” Pravilno delovanje imunskega sistema je temelj zdravja. Naš organizem nenehno prihaja v stik z bakterijami, virusi, glivami in zajedavci; vdihujemo jih, uživamo jih s hrano in pijačo, ob poškodbah pa v naše telo vstopajo preko kože. Številni mikroorganizmi v sožitju z nami bivajo v ustih in dihalnih poteh, na koži, v črevesu in nožnici. Nekateri opravljajo koristne naloge, npr. bakterije v debelem črevesu, ki proizvajajo življenjsko pomembni vitamin K, ali pa laktobacil v nožnici, ki ustvarja kislo okolje, neugodno za razvoj škodljivih mikrobov. Le redko se zgodi, da človek ob stiku z mikroorganizmom zboli – zboli takrat, ko je obrambna sposobnost našega telesa oslabljena, ko so mikrobi zelo številni ali močno patogeni. Po vdoru v telo se mikrobi pritrdijo na telesne celice in se v njih razmnožujejo. O tem, kako uspešni bodo pri svojem napadu, odloča prav naš imunski sistem. Visoko organiziran sistem Imunski sistem sestavljajo specializirane bele krvne celice (imunske celice) in posebne molekule (protitelesa, komplementi in citokini), ki prav tako sodelujejo pri uničevanju tujkov in skrbijo za komunikacijo z drugimi celicami – lahko jih privlačijo ali aktivirajo. Najpomembnejše imunske celice so limfociti, ki po “srečanju” z antigenom tvorijo protitelesa in sodelujejo pri prepoznavanju in odstranjevanju telesu tuje snovi. Na strateško pomembnih mestih, kakršna so pazduhe, dimlje ali vrat, tvorijo bezgavke, iz katerih vodijo limfne žile (mezgovnice) v bližnje dele telesa. Tako lahko ob vnetju žrela zatipamo povečano bezgavko na vratu. Pomembno vlogo v delovanju imunskega sistema igrajo tudi limfocitni skupki v drugih delih telesa – v mandljih in tankem črevesu, priželjc (timus), jetra, vranica, slepič in kostni mozeg. Druga pomembna imunska celica je makrofag. Zanjo je značilno, da požira telesu tuje snovi – mikroorganizme in antigene. Makrofage najdemo v pljučih, kjer tvorijo obrambno linijo pred vdorom škodljivih mikrobov in tujkov v vdihanem zraku. V krvi podobno nalogo opravljajo monociti. Uspešni požiralci mikrobov in antigenov so nevtrofilci, ki potujejo po krvi in ob poškodbi tkiva prihitijo na prizadeto mesto, kjer uničujejo mikroorganizme in ustvarjajo gnoj. Naloga obrambnega sistema je, da pravočasno prepozna tujek, ki ruši notranje ravnotežje v organizmu, mobilizira obrambne celice in odstrani škodljivi dejavnik. Aktivacijo imunskega sistema povzroči vstop tujka v organizem. Tak tujek imenujemo antigen; lahko je virus, bakterija, beljakovina, ogljikov hidrat, toksin ali rakava celica. Značilna slika vojskovanja med zunanjimi napadalci in našimi obrambnimi silami je vnetje. Kaže se kot rdečina, oteklina, zvišana temperatura, bolečina in slabše delovanje obolelega tkiva. Spominski zapisi Vdor tujkov v telo sproži različne obrambne mehanizme. Nekateri (npr. požiranje bakterij ali fagocitoza) so prirojeni. Drugi, pridobljeni, so bolj specifični in so posledica stika z antigeni, ki smo jih srečali v življenju. Posebna vrsta belih krvničk (spominski limfociti) hrani podatke o vseh tujkih, ki so na tak ali drugačen način kadarkoli v življenju prišli v telo. Ob ponovnem stiku z istim antigenom se hitro in učinkovito odzovejo ter preprečijo bolezen (tako npr. za ošpicami lahko zbolimo le enkrat v življenju). Ta mehanizem uporabljamo tudi pri cepljenju. Specifični imunski odziv temelji na sposobnosti imunskih celic, da s pomočjo beljakovinskih molekul – receptorjev na površini celice ali v njej – razlikujejo med “lastnim” in “tujim”. Ko prepoznajo tujek, ga skušajo uničiti in odstraniti iz telesa. Zaradi raznolikosti v okolju mora biti obrambni sistem sposoben specifično prepoznati milijone različnih antigenov in se nanje odzvati. Včasih se imunski sistem lahko zmoti in lastne telesne celice prepoznava kot tujke, jih napada in uničuje. Takšno stanje imenujemo avtoimunski odziv, posledice pa so številne bolezni: revmatoidni artritis, nekatera vnetja ščitnice, miastenija gravis ali sistemski eritematozni lupus. O imunski pomanjkljivosti govorimo, ko obrambni sistem ne deluje v polni meri. Imunska pomanjkljivost je lahko prirojena ali (pogosteje) pridobljena zaradi bolezni ali poškodb, kirurških posegov in nekaterih zdravil. Šibek imunski sistem nas slabše varuje pred okužbami in razvojem rakavih obolenj. Na obrambne sposobnosti organizma vpliva tudi starost; na okužbe so bolj občutljivi majhni otroci, pri katerih obrambni sistem šele dozoreva, večjo nagnjenost k nalezljivim obolenjem pa srečamo tudi pri starostnikih. V zadnjem času so vse pogostejši primer motenega delovanja obrambnega sistema alergijske (preobčutljivostne) reakcije, pri katerih se telo prekomerno odzove na neškodljive snovi v okolju (npr. pelode, beljakovine v mleku ali živalsko dlako). Pravzaprav človek lahko razvije alergijski odziv na vsako snov na tem planetu, pomemben dejavnik pri preprečevanju tovrstnih obolenj pa je prav krepak obrambni sistem organizma. Alergije so v sodobnem svetu zelo pogoste, saj ena izmed oblik preobčutljivosti prizadene kar vsakega tretjega človeka. Povezan z mislimi in čustvi Pogledi na imunski sistem so se v zadnjem desetletju zelo spremenili. Raziskovalci so dolgo časa menili, da imunske celice delujejo samostojno in neodvisno, poznejša odkritja pa so dokazala povezanost imunskega sistema z vegetativnim živčevjem in hormoni. Za vegetativno živčevje je značilno, da deluje zunaj naše zavesti, njegova poglavitna dejavnost je uravnavanje delovanja notranjih tkiv in organov – srca, žil, črevesja, spolnih organov ... Živčni signali delujejo tudi na imunski sistem in ga povezujejo z možgani. Imunski sistem je tako povezan z našim nezavednim delom – s čustvi, čutenjem in mislimi. Odziva se na vplive okolja in na intimno dogajanje znotraj nas. Ta spoznanja so bistveno spremenila pogled na odnos med duševnostjo in organsko boleznijo. Pokazala so, da je pomembno, prisluhniti notranjemu občutku, ki nas usmerja k pravim, zdravim življenjskim odločitvam in rešitvam. Neupoštevanje notranjih opozoril pripelje do bolezni. Imunskega sistema ne moremo okrepiti s čarobno molekulo ali kozmetično spremembo življenjskih navad. Potrebna je vsakodnevna pozornost do sebe, prepoznavanje svojih resničnih potreb in odzivanje nanje. Spoštljiv odnos do sporočil v naši notranjosti in nenehno usmerjanje svojih duševnih in telesnih sil k ravnotežju, harmoniji, ljubečemu odnosu do sebe in sveta nam bo pomagal do močnega obrambnega sistema in trdnega zdravja. Znaki motenega delovanja imunskega sistema so: * pogostejše obolevanje za nalezljivimi boleznimi (npr. več kakor 5 hujših angin na leto), * nenavadni povzročitelji (okužbe z mikrobi, ki so običajno neškodljivo navzoči na koži in sluznicah), * podaljšan potek nalezljivih bolezni, * hujša bolezenska slika, * prikrite okužbe in * kronične okužbe. Najpogostejši vzroki pridobljene imunske pomanjkljivosti so: * dedne in presnovne bolezni (sladkorna bolezen, odpoved ledvic, podhranjenost), * zdravila (kortikosteroidi, kemoterapevtiki pri zdravljenju raka, zdravila proti zavrnitvi presadkov), * obsevanje, * okužbe (norice, ošpice, rdečke, hude driske, pljučnice, okužba z virusom hiv), * krvne bolezni (levkemija, limfom, agranulocitoza ...), * rakava obolenja, * kronične bolezni jeter (alkoholna ciroza, kronični hepatitis), * operacije, * poškodbe, * staranje. Kako okrepimo imunski sistem: * jejmo zdravo (veliko sveže zelenjave in sadja ter neoluščenih žit, po možnosti ekološke predelave), * uživanje rdečega mesa nadomestimo z ribami in rastlinskimi beljakovinami (soja, leča), * pijmo dovolj tekočine – čiste vode in zeliščnih čajev, * izogibajmo se škodljivim razvadam (opustimo kajenje, omejimo uživanje alkohola, pravo kavo zamenjajmo z zelenim čajem), * zmanjšajmo stres v službi in doma – naučimo se ga obvladovati, * spimo sedem do osem ur, * gibajmo se vsak dan – vsaj pol ure hoje, * smejmo se, počnimo tisto, kar nas veseli, uživajmo v druženju s prijatelji in družino, * uživanje vitaminsko-mineralnih dodatkov (vitamini A, C, E, B1, B3, B6, B12, karoteonidi, minerala cink in selen) je priporočljivo po 45. letu, ob povečanih obremenitvah, ob kroničnih boleznih in med okrevanjem po okužbah. Pri otrocih vitamine dodajamo, če pogosteje obolevajo za nalezljivimi boleznimi, pri sicer zdravih malčkih pa le ob času okužbe in okrevanja.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Chronova bolezen in Ulcerozni kolitis

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu