Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Katka · Administrator foruma

PREPROSTO PROTISTRESNO DIHANJE

Enostavno protistresno dihanje je kratka in hitra metoda. Potrebujemo zelo malo časa, da jo izvedemo, pomaga pa nam takoj. Primerna je za uporabo kjerkoli in kadarkoli. Če ste na stresnem sestanku, se za nekaj minut umaknite na stranišče, opravite vajo in veliko lažje boste nadaljevali sestanek.

Kdaj vemo, da je čas za metodo enostavnega protistresnega dihanja? Kadar nas nekaj v trenutku 'vrže s tira'. To začutimo v sebi, v srcu. V trenutku nas poprimeta bes in jeza. V takem primeru se poskušamo čim prej za nekaj minut umakniti iz situacije. S tem se tudi izognemo reakcijam v afektu, ki se skoraj nikoli ne končajo dobro.

Cilj vsakega dela na sebi je, da se na koncu dobro počutimo. In v trenutku, ko imamo občutek, da bi lahko porušili vse okoli sebe, je bolje, da tega ne storimo in da se stvari lotimo z drugega, bolj zrelega zornega kota.

Potek vaje:

Ko se umaknemo iz situacije (stranišče ipd.), si najprej obrišemo nos. Nato se postavimo tako, da stojimo narazen, kolena malo pokrčimo, prav tako pokrčimo roke ob telesu (položaj rok je tak, ko bi plesali 'račke' – to zagotovo vsi veste, kako je). Usta so zaprta. Naredimo globok vdih in pri izdihu aktivno in sunkovito zamahnemo z rokami k telesu in stisnemo trebušne mišice/trebušno prepono. Skozi usta zavpijemo 'HM', vendar izdihnemo skozi nos.

Z vajo premagamo živec NERVUS VAGUS, možgani začnejo izločati endorfine, ki biokemijsko umirijo telo.

Katka · Administrator foruma

Stres kot odgovor na zunanje okoliščine
Splošno znana je definicija stresa, da je to odgovor organizma na zunanje okoliščine. Psihiatri opredeljujejo stres kot dogajanje, ki zmoti človekovo notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene procese.

Profesor Laskin z ugledne univerze John Hopkins v Baltimoru trdi, da nekateri dejavniki v družbenem okolju povzročijo stres in napovedujejo depresijo.

V pradavnini je človek nevarnosti iz okolja zaznal s čutili. Dražljaji so se prek možganske skorje in višjih možganskih centrov prevajali v nadledvični žlezi. V njih sta se začela izločati najprej adrenalin in noradrenalin, stresna hormona. Pod njunim vplivom se telo pripravi na edini dve možnosti, ki omogočata preživetje: na beg ali na boj.

Stresatorji:
- Adrenalin
*zveča srčno delo
*preusmeri kri iz kože in notranjih organov (razen srca in pljuč) na
periferijo
*zveča krvni obtok v mišicah
*zveča ritem dihanja
*zveča znojenje
*zveča vrednost sladkorja in maščob v krvi
*zmanjša dejavnost prebavil.

-Kortizolje kortikosteroid – povzroča supresijo imunskega sistema
*razgrajuje beljakovine v aminokisline
*razgrajuje rezervne maščobe v maščobne kisline
*zadržuje natrij v organizmu – vzdržuje zvišan krvni tlak.
V primeru bega pred divjo živaljo, boja s tekmecem itd. je bil tak odziv organizma popolnoma smiseln, saj je omogočal optimalen telesni odgovor. Refleks, ki je star kot človeštvo, je omogočal preživetje. In danes? Namesto z razjarjenim krdelom volkov se soočamo z nadrejenimi v službi ali z zahtevnimi in nezadovoljnimi strankami. Dražljaji za izločanje stresnih hormonov so vse bolj simbolični in pogosti, če ne celo stalni spremljevalci življenja sodobnega človeka. Hormonov ne porabimo s telesno dejavnostjo.

Stresorji
Danes definiramo stres kot doživetje, katerega posledica je psihična napetost, ta pa povzroča fiziološke procese, ki so za organizem nevarni.

Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom.

Strokovnjaki stresorje razvrščajo v nekaj skupin:
Stresorji ozadja so navidez neopazne, zanemarljive in nepomembne okoliščine, ki dolgoročno povzročajo stresne reakcije. Hrup na delovnem mestu, vsiljen ritem dela, vsakodnevno hitenje na poti v službo, (relativno) pomanjkanje materialnih dobrin, neustrezne stanovanjske razmere so okoliščine, ki sčasoma povzročijo zmanjšanje delovnih sposobnosti in resne zdravstvene posledice.
Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v posameznikovem življenju, ki sprožijo hude notranje napetosti in jim posameznik ne more uiti z begom ali bojem. Hud bolnik v družini, strah pred izgubo delovnega mesta, prizadevanje za doseganje želenega statusa, konflikte situacije na delovnem mestu in v zasebnem okolju so dejavniki ogroženosti, ki jih čuti posameznik. Zdi se, da je telesno ogroženost pračloveka zamenjala psihična ogroženost.
Kataklizmični stresorji so povzročitelji nepredvidljivih katastrof, ki hkrati prizadenejo večje skupine ljudi (npr. poplave, tornado, letalske nesreče, večji požari). Skupna čustva in vedenje pri večji skupini ljudi ustvarijo občutek pripadnosti. Tisti, ki po službeni dolžnosti pomagajo prizadetim, pogosto sami podležejo potravmatskemu stresu. Zato je poglobljeno znanje o stresu potrebno ne le laikom, temveč tudi zdravstvenim delavcem.
Vpliv stresa na zdravje
Psihonevroimunologija je veda, ki raziskuje vpliv razpoloženja in duševnosti na telesno zdravje. Ugotovili so, da pozitivno mišljenje, psihično ravnovesje in optimistično razpoloženje zvečujejo sposobnost in brezhibnost imunskega odziva organizma. Negativen vpliv stresa olajša delo mikrobom in zmanjšuje učinek cepiv. Psihične obremenitve spreminjajo ravnovesje nekaterih hormonov v telesu.

Za astmo, revmatski artritis, kronično vnetno črevesno bolezen, luskavico in rakaste bolezni je splošno znana povezava med poslabšanjem bolezni in stresom.

Med dolgotrajne posledice stresa spadajo nepojasnjen glavobol in bolečine v vratu, nespečnost, vrtoglavica, težave z želodcem, bolečine v križu, sindrom razdražljivega črevesja, kronična utrujenost oz. izgorelost, splošno zmanjšana odpornost … Naštete so le nekatere od t. i. somatoformnih motenj, torej zdravstvenih težav, ki jih povezujemo s stresom oziroma projiciranjem psihičnih težav.

Katka · Administrator foruma

Osebni načrt za obvladovanje stresa
Stres je treba najprej prepoznati in si ga priznati, šele nato ga lahko začnemo obvladovati.

Osredotočite se na svoje prednosti in ne na slabosti.
Iz vsake stresne situacije se poskusite naučiti česa novega.
V vsaki stvari skušajte najti kaj dobrega.
Kako se znebiti negativnega razmišljanja?

Vse stresne dogodke lahko razdelimo v dve skupini:

-dogodki, na katere lahko vplivamo: vprašajte se, kako lahko takoj ukrepate, in to tudi storite
-dogodki, na katere ne moremo vplivati: s temi dogodki se ne obremenjujte, saj jih ne morete spremeniti.
Poskusite preoblikovati dojemanje stvari in dogodkov.

Vsak dogodek lahko interpretiramo na več načinov.

Primer: imeli ste prometno nesrečo. Namesto da se jezite zaradi škode, ki je nastala na avtu, se raje veselite, da ste preživeli.

Poskusite se osredotočiti na pozitivne stvari v življenju – poudarjajte pozitivno in čim manj časa razmišljajte negativno.

Živite zavestno
Bodite samozavestni.
Prevzemite odgovornost za svoja dejanja. Stojte za svojimi prepričanji. Naučite se reči NE.

Naučite se organizirati čas.

Vodite dnevnik.
Naredite seznam vseh nalog, ki jih morate opraviti, razvrstite jih po pomembnosti in naredite urnik, kdaj jih boste opravili. Najprej se lotite najpomembnejše naloge in jo dokončajte, preden začnete drugo. Vedno se ukvarjajte le z eno nalogo naenkrat.
Kadar ste pod stresom, se poskusite izogniti pomembnim odločitvam.
Zaupajte svoje težave prijateljem in s tem zmanjšajte breme.

Čimveč se smejte.
Med smejanjem se sprostijo napete mišice, zveča se vnos kisika v telo, zniža se krvni tlak.
Smeh spodbuja imunski sistem, izklopijo se tudi imunosupresivni učinki stresa, saj se med smehom zniža raven kortizola.

Vzemite si čas za razvedrilo.
Naredite nekaj razteznih vaj.
Vrtnarite: vrtnarjenje ima podoben učinek kot meditacija, misli nam odplavajo od stresnih dogodkov.
Poiščite si hobi.
Spremenite svoje navade
Dieta
Nekatera živila delujejo kot močni stimulanti in so zato neposreden vzrok stresa. Kratkoročno so to “prijetna” poživila, dolgoročno pa so zelo škodljiva:

kofein: vsebujejo ga kava, pravi čaj, kola, čokolada; kofein zveča sproščanje adrenalina in zato zveča stres
alkohol: spodbuja izločanje adrenalina; omeji sposobnost ledvic, da odstranjujejo iz telesa strupe, katerih proizvodnja se med stresom zveča; če pijemo alkohol, se strupi počasneje izločijo skozi ledvic in krožijo po telesu
kajenje: povzroča raka, zvišan krvni tlak, srčne bolezni, bolezni dihal
sladkor
sol
maščobe: zmanjšajte porabo rdečega mesa, izogibajte se slaščicam.
Kaj nam koristi?
hrana, bogata z ogljikovimi hidrati: riž, testenine, krompir, kruh, nizkokalorični piškoti
hrana, bogata z vlakninami: stres povzroča krče in zaprtje, vlaknine pa ohranjajo gibanje črevesja; na dan naj bi pojedli vsaj 25g vlaknin; živila, ki vsebujejo vlaknine: sadje, zelenjava, žita
zelenjava: najprimernejša je zelena, rumena in oranžna zelenjava.
Telovadite: vsaj trikrat na teden 15 do 30 minut; znebili se boste odvečne teže, bolje boste spali, utrdili boste usahle mišice in okrepili srce.

Ukvarjajte se z meditacijo in jogo.

Pijte veliko vode.

Spite 7 do 8 ur na dan.

Kako se umirimo?Desetsekundno dihanje: v stresni situaciji upočasnite svoje dihanje do 6 vdihov na minuto. Pet sekund naj traja vdih in 5 sekund izdih. To počnite 2 do 5 minut oziroma dokler se ne umirite.

Prekinjajte delo z rednimi odmori!
60-sekundni odmor: zaprite oči in globoko vdihnite; predstavljajte si kaj prijetnega, na primer, kako poležavate na sončni plaži ali kako opazujete sončni zahod.
Pojdite na 5-minutne počitnice: zaprite oči in nekajkrat globoko vdihnite; potem si predstavljajte dejavnost ali kraj, ki vam je všeč; pustite, da vas domišljija odpelje nekam, kjer je za vas pomirjujoče in osvežilno.

Katka · Administrator foruma

Stres na delovnem mestu

Kaj povzroča stres oz. kaj so stresorji na delovnem mestu?

-časovni pritiski in (pre)hiter tempo dela z neodložljivimi termini: Leta 2000 je v državah Evropske unije več kot 58 % zaposlenih delalo več kot 60 % delovnega časa v pospešenem tempu ali/in pod časovnim pritiskom!
slaba organizacija dela, pomanjkljive informacije, nepoznavanje svoje vloge in odgovornosti na delovnem mestu: Podporo pri kolegih in nadrejenih je imelo manj kot 11 % anketiranih.

-nezmožnost organizacije svojega dela ali vpliva na spremembo dela: Več kot 30 % zaposlenih (najpogosteje v storitvenih dejavnostih – npr. delo s strankami) nima možnosti vplivati na potek in organizacijo svojega dela.
fizične obremenitve in prostorska omejenost: V EU je leta 2000 več kot 45 % zaposlenih opravljalo svoje delo v prisilnih držah (najpogosteje prizadeta vrat in križ). Teža posameznih predmetov sicer ni bila tako velika kot skupno breme, ki so ga delavci na dan prenesli oz. pretovorili.
monotonija, preprostost in število enoličnih (enostranskih) gibov, ki jih opravijo delavci za tekočim trakom, tipkovnico ali na blagajni

-nočno delo, delo s strankami in izolirano delo brez sodelovanja sodelavcev in nadrejenih

-napake in spodrsljaji niso dovoljeni in so kaznovani: Pritisk, opraviti delo brezhibno, natančno, v skladu z navodili, po standardnih postopkih in v dogovorjenem času, povzroča dodatno obremenitev in s tem stres.
Dolgoročno takšna situacija vpliva na posameznikovo zdravje in zmogljivosti. Stres poslabša naše počutje in čez čas lahko zbolimo. Negativno vpliva na našo delovno sposobnost in produktivnost, ki sta zaradi daljšega delovanja stresa manjši.

V zadnjih letih se telesne in psihične obremenitve pri delu spreminjajo – vedno več je psihičnih obremenitev. Specialne oblike stresa na delovnem mestu so t. i. mobing ali grožnje nadrejenih zaposlenim delavcem. Vedno več je nasilja (spolno nadlegovanje, telesno nasilje in psihični pritisk), vse več je nesreč in kriznih situacij, nesreč s telesnimi poškodbami in posledičnimi psihičnimi težavami.

Stresna ogroženost je velika, kadar delovna situacija zahteva naslednje pogoje: veliko dela – preveč dela, nizko zahtevna dela pri visoki poklicni kvalifikaciji, malo samostojnosti pri izvajanju delovnih operacij, malo podpore kolegov in sodelavcev oziroma nadrejenih in oporečni delovni pogoji.

Deset nasvetov proti stresu pri delu
1.V svoje delo investirajte najboljše, kar imate: znanje, izkušnje, ideje, izvirnost, ustvarjalnost, zavzetost, motivacijo in inteligenco.

2)Ne pozabite na čustveno komponento zadovoljstva pri delu.

3)Bodite pozorni na svoj bioritem. Najtežje naloge opravite med dopoldanskim ali popoldanskim vrhuncem.

4)Kadar ste zelo obremenjeni, si privoščite počitek po svoji izbiri.

5)Zagotovite si redne odmore, v katerih delajte le tisto, kar vas veseli (lahko tudi delate).

6)Naučite se opravičiti se brez občutka ponićanja in krivde.

7)Za zahtevnejše naloge si vzemite dovolj časa.

8)Naučite se pravočasno reči ne vsemu, česar ne zmorete narediti oziroma ne sodi v vaše delovno področje.

9)V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri, bodite širokosrčni in stvarni, nasprotnika pa nikoli ne omalovažujte ali ponižajte.

10)Naučite se konstruktivno nasprotovati brez prepiranja, očitanja, poniževanja in groženj.

Katka · Administrator foruma

Zdravilne rastline za lajšanje stresa v sodobni medicini

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)
Baldrijan je trajnica, ki zraste do 1,2 m visoko. Ima pernato deljene liste in belo-rožnate cvetove. Rastlina izvira iz Evrope in severne Azije, kjer raste na bolj vlažnih rastiščih.

Zdravilna dela rastline sta korenina in korenika, ki vsebujeta do 1,4 % eteričnega olja, katerega sestavine so pomembne za delovanje baldrijana.

Ime rastline izhaja iz latinščine: “valere” pomeni biti zdrav oziroma močen. Drugi viri navajajo, da naj bi bilo ime povezano z rimskih cesarjem Publiusom Liciniusom Valerianusom.

Baldrijanove zdravilne učinke so odkrili že v 1. stoletju našega štetja, saj ga je grški zdravnik Dioscorides priporočal za množico medicinskih težav: za težave s prebavo, slabost, težave z jetri in okužbe sečil, pomagal pa naj bi celo pri epilepsiji. Indijska ajurvedska medicina in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata pri zdravljenju nespečnosti in nervoze.

Baldrijan je danes najbolj uporabljan sedativ v Evropi. Dokazano je, da deluje pomirjevalno, umirja tesnobo, spodbuja apetit in znižuje zvišan krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti, predvsem zaradi živčnosti, in je učinkovito zdravilo pri spopadanju s stresom, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, razdražljivosti, tesnobi in motnjah zbranosti.

Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih spojin, slovi pa po svoji izjemni varnosti.
Zato ga je tudi Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji (EMEA) za zdravila uvrstila med zdravila za lajšanje blagih stanj napetosti and motenj spanj.

Navadna melisa (Melissa officinalis)
Melisa zraste do meter in pol visoko. Prepoznamo jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih listih, ki so svetlo zelene barve in imajo izrazit vonj po limoni. Cveti od julija do septembra. Raste predvsem v vzhodnem Sredozemlju in zahodni Aziji.

Ime rastline izhaja iz grške besede “melissa”, kar pomeni čebela, kajti čebele na tej rastlini rade nabirajo med.

Melisa se uporablja že stoletja. Rimljani in Grki so jo uporabljali za obvezovanje ran in zdravljenje strupenih pikov ali ugrizov. Arabci so jo uporabljali za zdravljenje depresije in anksioznosti, Angleži pa so jo dodajali v pripravke za loščenje pohištva.

Melisa deluje pomirjevalno in se zato uporablja v pripravkih za pomirjanje, predvsem v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami. Pomirjevalno deluje eterično olje. V njem sta najučinkovitejša citral in citronelal. Uporablja se tudi pri prebavnih težavah, saj deluje karminativno (preprečuje nastajanje črevesnih plinov) in spazmolitično (blaži krče gladkih mišic).

Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji za zdravila (EMEA) je uvrstila meliso med tradicionalna zdravila za lajšanje blagih simpotmov mentalnega stresa in kot pomoč pri spanju in za simptomatsko zdravljene blagih želodčno-črevesnih težav stanj, vključno z napihnjenostjo in napenjanjem.

Poprova meta (Mentha piperita)

Poprova meta zraste do 80 cm visoko. Divje raste po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je naravni hibrid med vodno meto (Mentha aquatica) in klasasto meto (Mentha Spicata). Ima štirirobo steblo in nazobčane liste, ki so zdravilni del rastline.

Ime rastline Mentha piperita izhaja iz grške besede “Mintha”, kakor je bilo ime mitološki nimfi, ki se je spremenila v to rastlino.

Posušene metine liste so našli že v egipčanskih piramidah, ki so bile zgrajene okoli leta 1000 pred našim štetjem. Uporabljali so jo tudi stari Grki in Rimljani.

Poprova meta deluje karminativno, sprošča mišične krče, pospešuje znojenje in je antiseptik. Glavni nosilec protibakterijskega delovanja je eterično olje z mentolom in mentonom. Rastlina spodbuja izločanje žolča in prebavnih sokov. Uporablja se v kombinaciji z baldrijanom in meliso. Mešanica namreč pomirja, pomaga pri nervozi, stresu in nespečnosti. Poprova meta s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku.

Katka · Administrator foruma

Stres ???
Preberite spodnja vprašanja in sami sebi odgovorite z Da ali Ne.

Kaj v zadnjem času opazite pri sebi?
Tesnobo, nemir, napetost, zaskrbljenost?
Potrtost, občutek nemoči in obupa, depresijo?
Razdražljivost, jezo, napadalnost in nepotrpežljivost?
Nezadovoljstvo, pretirano občutljivost, pomanjkanje samospoštovanja in nezanimanje za okolje?
Težave z zbranostjo, pozornostjo, neodločnost?
Pozabljivost?
Občutek preobremenjenosti in utrujenosti?
Občutek neučinkovitosti, neuspešnosti?
Nespečnost, razbijanje srca, motnje prehranjevanja, splošno mišično napetost, glavobol?
Težave v spolnosti, v odnosih z ljudmi in na splošno v komunikaciji?

Ali ...
Zjutraj takoj, ko se zbudite, že mislite na stvari, ki jih morate urediti?
Zvečer preden zaspite, razmišljate o tem, česa vse danes niste naredili?
Se vam zdi, da imate vedno premalo časa?
Imate v svojem življenju osebe, na katere se lahko zanesete?
Se počutite preobremenjeni z delom?
Imate občutek, da vam vedno pogosteje vse zraste čez glavo?
Imate najmanj 1 uro na dan samo zase?
Imate občutek, da stvari dobro tečejo le, če sami poskrbite za vse?
Se lahko popolnoma sprostite?
Če ste več odgovorom pritrdili, je verjetno, da je stres že postal vaš način življenja!

Kaj je stres? Stres je odziv telesa na morebitne škodljive dražljaje iz okolja. Ti dražljaji (stresorji) so lahko različni: blisk, ropot, bolezen, žalost. Telo se nanje vedno odziva na enak način s tako imenovano alarmno reakcijo ali reakcijo »boj ali beg«: pospeši se delovanje srca in dihanje, povečata se krvni tlak in mišična prekrvitev, povečajo se budnost, previdnost in pozornost, zmanjšata se občutek za bolečino in apetit. Te spremembe omogočijo, da se človek čim bolj pripravi na obrambo (boj) ali beg pred nevarnostjo.

Preden pregori žarnica
V današnjem času je stres naš vsakdanji spremljevalec. Živimo hitro in prav na vseh življenjskih področjih se od nas zahteva maksimum. Kronični stres lahko vodi v nastanek bolezni, kot so depresija, bolezni srca in ožilja, ulkusna bolezen, alkoholizem, motnje hranjenja. Kronični stres je zelo škodljiv, če pa ga obvladamo, s tem da spoznamo sebe in naše reakcije na določene zunanje in notranje stresorje, lahko postane naš prijatelj.

Stres torej ni nujno naš sovražnik. Človek določeno mero stresa potrebuje, da doživlja svoje življenje kot izpolnjeno in smiselno. Stres koristi pri osebni rasti, saj nam pomaga, da nismo lenobni, da delamo na sebi in se spreminjamo v preudarno, zrelo osebo. Če se zazremo nazaj v življenje, lahko vidimo, da so se nekatere največje težave na koncu izkazale za najboljše priložnosti v našem življenju. Zato je odločilno le to, kako gledamo na težave. Večina stresa, ki ga občutimo, izvira iz našega odnosa do stresorjev, našega mišljenja, oklepanja navad in vedenjskih vzorcev. Stresu se je namreč nemogoče popolnoma izogniti. Za preprečevanje in odpravljanje stresa je najbolj pomembno, da se naučimo premagovati prepričanja, ki nas omejujejo, se znebimo strahov, postanemo samozavestni in se ne pozabimo veseliti izzivov, ki nam jih prinaša sleherni dan. Če torej znamo poslušati svoja čustva in se ustrezno odzivati na okolje in soljudi, je to najboljše zagotovilo, da bomo pravočasno zadovoljevali svoje resnične notranje potrebe od prehranskih do socialnih in čustvenih.

Stres ni enak stresu, pa tudi ljudje ga različno dobro obvladujemo. Stres je povsem osebna izkušnja, ki nastopi kot posledica porušenega ravnovesja med zahtevami na eni strani in dojemanjem zahtev na drugi strani.

Malo za šalo malo zares smo za vas pripravili vprašalnik o vaših osnovnih čustvenih reakcijah v vsakdanjem življenju. Z njegovo pomočjo boste lahko ugotovili, h kateremu psihološkemu tipu osebnosti se bolj nagibate in kako doživljate stresne situacije. Hkrati pa boste našli nasvete, kako lahko stresne situacije še bolj učinkovito obvladate.

Strokovnjaki priporočajo telesno aktivnost

Pri preprečevanju stresa in odpravljanju njegovih posledic igra telesna aktivnost zelo pomembno vlogo, vendar pa je istočasno priporočljivo tudi učenje tehnik za sproščanje, ki vplivajo na spremembo vašega odziva na stresno situacijo.

Zelo učinkovit pri preprečevanju stresa je medicinsko utemeljen program StressFree v Krkinih termah Šmarješke Toplice, ki poleg vseh omenjenih aktivnosti za preprečevanje stresa in odpravljanje njegovih posledic vključuje tudi duševno sprostitev ter sprostitvene masaže. Pod izkušenim vodstvom terapevtov boste skozi vrsto prijetnih doživetij spremenili oseben odziv na stres in se ga naučili pravilno usmerjati.
Vprašalnik o stresu

Za konec vam ponujamo še nekaj nasvetov proti stresu. Za vaše dobro vas prosimo, da jih upoštevajte čim več!
*Poskrbite za zdravo in uravnoteženo prehrano!
*Odločite se za redno telesno dejavnost. Izberite si tisto, ki vam je v veselje!
*Uravnotežite delo in zabavo!
*Privoščite si dovolj spanja, redno izvajajte telesne vaje in vaje za sproščanje!
*Ne pozabite na sprostitev in mirno dihanje!
*Izogibajte se prevelikih količin nikotina, alkohola in kofeina!
*Spoznavajte stres in svoje odzivanje na stresno situacijo!
*Ohranite odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta!
*Sprijaznite se z okoliščinami, ki jih ne morete spremeniti!
*Ugotovite optimalno raven stresa, ki vam omogoča največje dosežke brez uničujočih posledic!
*Bodite sposobni reči NE, ko česa ne zmorete ali ne obvladate!
*Vprašajte se, kaj je najslabše, kar se vam lahko zgodi? Bodite pripravljeni sprejeti najslabše in potem mirno poiščite izhod iz najslabšega!
*Vaše odločitve naj bodo uresničljive, sicer je bolje, da jih sploh ni!
*Za svoj stres ne krivite drugih!
*Pozabite na popolnost!
*Cenite tisto, kar imate!
*Zaupajte v ljudi!
*Razvijajte prijaznost in berite dobre knjige!
*Pogovarjajte se o svojih težavah in predvsem – smejte se in veselite se življenja!

bruce741 · Objavljeno: 10 Dec 2013 08:27 Naslov sporočila:

Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli