Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 11 Dec 2009 19:05 Naslov sporočila: 13. Pristop k ogroženemu internističnemu bolniku na terenu |
|
|
 |
|
13.1. Sprejem nujnega klica
Intervencija se ne začne ob prihodu ekipe k bolniku, ampak ob sprejemu nujnega klica. Od ustreznega sprejema klica je odvisna ocena bolnikovega stanja, ocena stopnje nujnosti in reakcija reševalne ekipe. Nujne klice naj sprejema izkušena oseba, najbolje zdravnik. Zabeležiti je potrebno naslednje pomembne podatke:
* Čas klica.
* Kaj se je zgodilo?
* Natančno mesto dogodka (naslov, nadstropje).
* Telefonska številka klicočega.
* Stanje življenjskih funkcij (zavest, dihanje, cirkulacija).
* Vodilne težave (znaki, simptomi).
* Priimek in ime bolnika.
* Spol in starost bolnika.
Ob zapletenejših lokacijah svetujemo klicočemu, naj uredi, da bo nekdo čakal v bližini mesta dogodka na dogovorjenem mestu in pomahal, ko bo zagledal reševalno vozilo.
Če ocenimo, da gre za urgentno stanje, aktiviramo ekipo nujne medicinske pomoči (zdravnik, zdravstveni tehnik - spremljevalec in zdravstveni tehnik - voznik), ki se z ustrezno opremljenim reševalnim vozilom takoj odpelje na mesto dogodka. Kjer ni reševalne postaje, se odpravita na mesto dogodka zdravnik, ki je sprejel klic, in medicinska sestra v ustrezno opremljenem vozilu.
Kadar je potrebno (n. pr. nezavest, zastoj dihanja, zastoj srca, tujek v zgornjih dihalih), bi morali ob sprejemu nujnega klica že dajati po telefonu navodila klicočim, kako naj nudijo prvo pomoč bolniku, dokler na mesto dogodka ne prispejo reševalci.
VOŽNJA NA MESTO DOGODKA
Pri nujni vožnji je bolj kot hitrost pomembna varnost. Med prevozom lahko ekipa pripravi opremo, ki jo bo potrebovala na terenu.
PRIHOD NA MESTO DOGODKA
Če so bili ob sprejemu klica natančno vzeti podatki o lokaciji dogodka, reševalna ekipa ne bo izgubljala časa z iskanjem mesta dogodka. V vozilu mora biti vedno zemljevid ulic s hišnimi številkami za področje, ki ga služba pokriva. Zelo koristna je dobra baterijska svetilka, s katero lahko ponoči iz avta osvetlimo hišne številke.
Reševalno vozilo je treba, če se le da, parkirati izven cestišča, da ne ogroža prometa. Če se mora vozilo ustaviti na cestišču, naj ima ves čas prižgane vse signalne luči. Ekipa naj ob izstopu iz vozila pazi na lastno varnost - možnost povoženja.
Člani ekipe izstopijo vsak s svojo opremo za delo na terenu (zdravniška torba, kovček zdravstvenega tehnika, prenosni EKG defibrilator, reanimacijski kovček).
13.2. Mesto dogodka
VARNOST
Reševalna ekipa mora najprej oceniti, ali obstaja na mestu dogodka kakšna nevarnost, ki ogroža bolnika ali reševalce (prometna cesta, pes, požar, elektrika, plin, voda, višina, nevarnost eksplozije, rušenja objekta, nasilna dejanja). Če ta nevarnost obstaja, je potrebno najprej odstraniti to nevarnost, oziroma ustrezno zaščititi bolnika in reševalce. Če je za odstranitev nevarnosti ali za zaščito udeleženih potrebno tehnično reševanje, pokličemo na pomoč gasilce. Včasih je potrebna pomoč policije.
HITRA OCENA OGROŽENOSTI BOLNIKA
Ko pridemo do bolnika, moramo najprej hitro oceniti stanje njegovih življenjskih funkcij in stopnjo ogroženosti. Ocenimo:
* zavest,
* dihanje,
* cirkulacijo,
* morebitne poškodbe ali krvavitve,
* vodilne znake in simptome,
* stopnjo prizadetosti - " splošni vtis ",
in takoj ukrepamo, če ugotovimo zastoj ali hitro popuščanje življenjskih funkcij.
Nato nadaljujemo obravnavo bolnika po ustaljeni shemi.
ANAMNEZA, PREGLED IN ZDRAVLJENJE BOLNIKA
Če bolnik ni ogrožen, si lahko vzamemo več časa za natančno anamnezo in pregled.
Če je bolnik ogrožen, smo v časovni stiski, zato se anamneza, pregled in zdravljenje izvajata sočasno. Pri ogroženem bolniku si ekipa razdeli delo in ga izvaja sočasno (n. pr. zdravnik jemlje anamnezo, heteroanamnezo in pregleduje bolnika, prvi tehnik nastavlja vensko pot, drugi tehnik pripravlja elektrode za snemanje EKG).
Zdravnik mora odločiti, kje bo potekal glavni del oskrbe - na mestu dogodka ali v reševalnem vozilu. Na to odločitev vplivajo stanje bolnika in okoliščine, v katerih se bolnik nahaja. Če je bolnik zelo prizadet, je treba začeti z oskrbo takoj na mestu dogodka. Seveda je za to potrebno imeti vso opremo ob bolniku.
Pomemben vir podatkov je bolnikova zdravstvena dokumentacija (odpustnice iz bolnišnic, izvidi specialističnih pregledov, zdravstvena izkaznica), zato jo vedno skušamo dobiti od bolnika ali njegovih svojcev. Dokumentacija ne pomaga pri lažji oceni bolnikovega stanja samo zdravniku na terenu, ampak tudi sprejemnemu zdravniku v bolnišnici.
ODNOS REšEVALCEV DO BOLNIKA
Odnos reševalcev do bolnika je pomemben del oskrbe med intervencijo. Problemi, ki se pri tem pojavljajo, so opisani v poglavju Pristop k poškodovancu v prometni nezgodi.
13.3. Najpogostejši postopki pri ogroženem bolniku
Bolniki in okoliščine, v katerih se nahajajo, se med seboj razlikujejo, vendar je osnovna shema postopkov pri ogroženem bolniku podobna. Najpogosteje izvedemo naslednje postopke in posege:
* ustrezen položaj bolnika,
* prizadeti bolniki morajo mirovati - (na poti do reševalnega vozila ne smejo hoditi),
* bolniku razkrijemo prsni koš in obe zgornji okončini - možnost posegov,
* dovajanje kisika, kadar je to potrebno,
* vzpostavitev intravenske poti z ustrezno infuzijo,
* namestitev manšete za merjenje krvnega pritiska na nadleht,
* namestitev elektrod EKG in spremljanje EKG,
* namestitev pulznega oksimetra,
* preprečevanje podhladitve,
* ostali postopki in posegi.
PREVOZ
Prevoz bolnika v bolnišnico mora biti varen in hiter, vendar obziren, brez sunkovitih zavijanj, grobih pospeškov ali zaviranj. Bolnika zavarujemo z varnostnimi pasovi na nosilih, da v primeru zaviranja ne bi prišlo do poškodb. Tudi osebje bi moralo biti med vožnjo pripreto z varnostnim pasom, kadar ne oskrbuje bolnika.
Med reševalnim prevozom stalno spremljamo stanje bolnika in njegove življenjske funkcije. Nadzorujemo vse kanale in priključke, še posebej po vsakem prestavljanju bolnika na nosila, z nosil in pri nemirnem bolniku. Pri intubiranem preverjamo lego endotrahealnega tubusa. Preverjamo kiskov sistem, infuzijski sistem, spremljamo bolnikov EKG in spremljamo vrednosti oksimetrije.
Pri nadzoru naprav se ne zanašajmo slepo na izvide, ki jih kažejo naprave. Najpomembnejše je opazovanje bolnika!
PRIHOD V BOLNIšNICO
Če je bolnik življenjsko ogrožen, obvestimo že med reševalnim prevozom sprejemno bolnišnico o prihodu. Sprejemnemu zdravniku sporočimo pomembne podatke o bolniku in njegovem zdravstvenem stanju (starost, spol, bistveni anamnestični podatki, stanje bolnika, dosedanja terapija, čas prihoda v bolnišnico).
Bolnika v bolnišnici vedno predamo drugemu zdravstvenemu osebju, nikoli ga ne puščamo samega v reševalnem vozilu ali na hodniku pred sprejemno ambulanto. Dokler bolnika ne predamo, odgovarjamo zanj.
Zdravnik ob predaji bolnika sprejemnega zdravnika seznani z dosedanjim potekom oskrbe. Zdravnik, ki je spremljal bolnika v bolnišnico, mora tudi izpolniti obrazec Protokol nujne intervencije in eno kopijo oddati sprejemnemu zdravniku. Če v ekipi ni zdravnika, bi moral obrazec izpolniti zdravstveni tehnik, v skladu s svojim znanjem. |
|
Seznam članov
Prijava
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
