|
GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN (GERB) |
|
  |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 09 Feb 2009 18:32 Naslov sporočila: GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN (GERB) |
|
|
 |
|
GASTROEZOFAGEALNA REFLUKSNA BOLEZEN (GERB) - ZELO POGOSTA KRONIČNA BOLEZEN.
Vračanje želodčne vsebine (refluks), zlasti želodčne kisline v požiralnik, je pojav, ki povzroča ljudem manjše ali večje težave. Če so težave hujše, govorimo o refluksni bolezni.
Težave se pri nekaterih bolnikih pojavljajo pogosto ter resno motijo njihovo življenje in delo. Bolniki imajo lahko težave le občasno, pri nekaterih pa so pogoste, se ponavljajo vse življenje in minejo le po ustreznem zdravljenju.
Zaradi prevelikega refluksa iz želodca v požiralnik lahko nastanejo tudi okvare sluznice požiralnika, ki jih zdravnik vidi pri endoskopskem pregledu; tedaj govorimo o refluksnem ezofagitisu (RE).
Simptomatika
Težave zaradi refluksa ima od 10 do 20 odstotkov ljudi. Pojavljajo se pri vseh starostih in so enako pogoste pri moških kot pri ženskah.
Gastroezofagealni refluks lahko povzroča naslednje simptome:
" zgaga (pekoč občutek za prsnico),
" izpahovanje kisline ali želodčne vsebine, ki ne vsebuje kisline (zlasti po uporabi močnih zdravil, ki zavrejo izločanje kisline),
" bolečine za prsnico,
" disfagija (težko požiranje) in
" odinofagija (bolečine pri požiranju).
Zgornji simptomi so pekoč občutek v grlu, draženje na kašelj, hrkanje, hripavost in morda napadi astme.
Zgaga!
Najobčutljivejši pokazatelj gastroezofagealne refluksne bolezni je zgaga. Najpogosteje se pojavlja po jedi, redkeje ponoči.
Preiskave
Bolnike s hudimi in dolgotrajnimi težavami pošljemo na endoskopski pregled zgornjih prebavil. Pri tem ugotavljamo, ali je sluznica požiralnika razjedena ali cela.
Pri nepoškodovani sluznici in bolj ali manj tipični anamnezi gre za gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB), pri spremembah sluznice pa govorimo o RE.
Pri endoskopiji lahko najdemo normalno (zdravo) sluznico, lahko pa je sluznica razjedena od kisline. V drugem primeru ocenimo stopnjo okvare sluznice.
Okvaro sluznice požiralnika v zadnjih letih ocenjujemo po klasifikaciji iz Los Angelesa. Uporabljamo kratico RE, ki ji dodamo črko A , B, C ali D. Črka A pomeni majhno okvaro, hujše okvare označimo s črkama B in C, najhujše spremembe pa dobijo oznako D.
Kaj je notranja kila?
Pri endoskopiji pogosto najdemo notranjo kilo, za katero uporabljamo izraz hiatalna hernija. To je premik dela želodca iz trebušne votline v prsni koš. Notranja kila najpogosteje ne vpliva pomembno na težave oziroma potek bolezni.
Nadaljnje preiskave
Če pri endoskopiji najdemo spremembe sluznice, ki jih označujemo kot refluksni ezofagitis, lahko začnemo z zdravljenjem, ne da bi opravili še kako drugo preiskavo.
Le redko je potrebno 24 ur meriti količino kisline v požiralniku (24-urna pH-metrija). Pri 24-urni pH-metriji obenem merimo pritiske v mišicah zapiralkah, ki zapirajo spodnji del požiralnika in ob normalnem delovanju preprečujejo vračanje kisline iz želodca v požiralnik.
Dodatne preiskave so pogosteje potrebne tedaj, ko razmišljamo o operativnem zdravljenju.
Helicobacter pylori
Želodčna sluznica je pogosto okužena z bakterijo Helicobacter pylori. Okužba s to bakterijo je povezana z nekaterimi boleznimi želodca in dvanajstnika, ni pa dokazov, da bi bila povezana z nastankom RE ali GERB. Zato bolnikom za odstranitev te bakterije ne predpisujemo antibiotikov.
ZDRAVLJENJE
GERB brez vidne okvare sluznice požiralnika
Glavi namen zdravljenja GERB je preprečevanje težav. Pri zdravljenju in diagnosticiranju bolezni, ki jih po opisu bolnikov lahko pripišemo refluksu kisline v požiralnik, lahko poskusimo s tako imenovanim poskusnim zdravljenjem. Bolnik prejme zdravilo zaviralec protonske črpalke, ki močno zavre izločanje kisline in pri bolnikih z GERB ter RE odstrani težave. Odmerki zdravil, ki jih tedaj uporabljamo, so dvakrat večji kot običajno. Tak poskus zdravljenja traja od enega tedna do dveh ter ga v primeru neuspeha prekinemo ali pa nadaljujemo, če je takšno zdravljenje takoj preprečilo bolnikove težave.
Zdravniki in "učeni sosedje" pogosto priporočajo ukrepe, ki naj bi zmanjšali bolnikove težave. Taki ukrepi naj bi bili dvig vzglavja bolnikovega ležišča, dietetična priporočila, hujšanje & Tovrstni ukrepi lahko začasno odpravijo težave, ni pa znanstveno dokazano, da bi vplivali na trajno ozdravljenje.
Bolnik lahko težave pogosto omili ali povsem prepreči z zdravili, ki so naprodaj v lekarnah in jih uživa po potrebi. To so zdravila, ki vežejo na kislino ter tako zmanjšujejo količino kisline v želodcu, s tem pa tudi količino kisline, ki se lahko vrne v požiralnik. Takšnim zdravilom pravimo antacidi. Ti pomagajo le kratek čas. Če mora bolnik za omiljenje ali preprečenje težav zaužiti antacide večkrat na dan, takega zdravljenja, zlasti če traja daljši čas, zaradi možnih sopojavov ne priporočamo.
Bolniki lahko kupijo v lekarni tudi tablete Ranitidin (75 mg). To zdravilo nekoliko prepreči izločanje kisline in s tem omili ali povsem odstrani blage simptome.
Zdravljenje bolnikov s hudimi težavami, ki jih lahko pripišemo GERB, in zdravljenje bolnikov z endoskopsko dokazano okvaro sluznice požiralnika praviloma začnemo z zaviralci protonske črpalke.
Po zdravljenju bolnikov z GERB, ki nimajo erozivnega ezofagitisa, je po 6 do 12 mesecih 50 odstotkov bolnikov brez težav, pri bolnikih z refluksnim ezofagitisom pa jih je po enakem obdobju brez težav le 10 do 15 odstotkov. Bolnikom z GERB predpisujemo zaviralce protonske črpalke po en mesec.
Erozivni ezofagitis
Pri bolnikih z erozivnim ezofagitisom imamo dva cilja: Prvi je preprečitev bolnikovih težav, drugi, ozdravitev sluzničnih okvar.
Zdravljenje takih bolnikov začnemo z zaviralci protonske črpalke. Zdravljenje se začne z visokimi odmerki. Po nekaj tednih zdravljenja, ko je bolnik že brez težav, odmerek zdravila znižamo. Zdravljenje akutne faze traja različno dolgo (odvisno je od stopnje okvare sluznice in od bolnikovih težav), povprečno pa od 4 do 8 tednov. Ko je bolnik brez težav, poskusimo, kako bo tedaj, ko ne bo več užival zdravil.
Zdravniki se strinjajo, da pri zdravljenju z zaviralci protonske črpalke ni treba dodajati drugih zdravil (denimo antacidov).
Če po 4 tednih ni izboljšanja bolnikovih težav, priporočajo podvojitev in včasih celo potrojitev odmerka zaviralcev protonske črpalke. Po dvotedenskem zdravljenju z ustreznim odmerkom zaviralcev protonske črpalke je 90 odstotkov bolnikov brez vsakih težav.
Po prenehanju zdravljenja akutnih težav se te pogosto ponovijo, zato je treba uvesti vzdrževalno zdravljenje. To pogosto traja leta, zlasti pri starejših osebah pa nemalokrat traja vse življenje. Za vzdrževalno zdravljenje običajno predpisujemo polovičen odmerek zdravila (omeprazol 10 mg, lansoprazol 15 mg, pantoprazol 20 mg/na dan). Pri trajnem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke ni pomembnega tveganja.
Kirurško zdravljenje
Nekatere bolnike napotimo na kirurško zdravljenje. To so bolniki pri katerih se hude težave ponovijo po prenehanju ali zmanjšanju odmerka zaviralcev protonske črpalke, oni z zapleti bolezni in oni, ki ne želijo jemati dolga leta zdravila.
Pred operacijo so potrebne dodatne preiskave: endoskopijo, 24 urna pH metrija požiralnika, manometrijo požiralnika.
Dober uspeh kirurškega posega lahko pričakujemo pri bolnikih, kjer so simptomi bolezni minili po zdravljenju z zaviralci protonske črpalke, pri onih, kjer je bila s pH metrijo dokazana patološka izpostavljenost požiralnika kislini in so imeli tipične refluksne simptome.
Antirefluksna kirurgija je medikamentozni terapiji ( zdravljenju z zdravili ) glede odstranitve težav enakovredna, kar se pokaže v teku 5 do 10 let.
Pri laparoskopskem načinu operacije je smrtnost zaradi operacije med 0 in 0,6%.
Neuspešno operativno zdravljenje se pokaže kotponovitev bolezni (recidiv refluksa ), kot motnje pri požiranju hrane ( disfagija) ali kot gas- bloat sindrom.( bolnik je napihnjen v trebuh)
Neuspešno operativno zdravljene bolnike zdravimo naprej z zdravili.
Želodčna sluznica varuje želodec pred učinki lastne kisline. Ker požiralnik nima podobne varovalne sluznice, vdor želodčne kisline vanj sproži bolečino, vnetje (ezofagitis) in poškodbo.
Do refluksa kisline pride, kadar spodnji sfinkter (mišica zapiralka) požiralnika ne deluje ustrezno. Kadar človek leži, k refluksu pripomore tudi sila težnosti. Stopnja vnetja je odvisna od kislosti želodčne vsebine, količine želodčne kisline ter zmožnosti odstranjevanja regurgitirane tekočine iz požiralnika.
Kronični kašelj, bronhialna astma in laringitis ...
... so bolezni, ki lahko nastanejo kot ekstraezofagealna manifestacija refluksne bolezni. Čeprav gre za pogoste bolezni, kaže, da le manjši del teh bolezni nastane kot posledica gastroezofagealnega refluksa. Težava je tudi v tem, da imajo le redki bolniki tipične refluksne simptome. Pri teh bolnikih lahko poskusimo zdravljenje z zaviralci protonske črpalke. "Poskusno zdravljenje" velja za uspešno, če dosežemo znatno izboljšanje respiratornih simptomov. Poleg takšne ocene nam trenutno ni na voljo nobeno drugo merilo uspešnosti zdravljenja .
Kronični kašelj: Pri kroničnem kašlju naj bi izvedli poskusno zdravljenje. Pred poskusnim zdravljenjem moramo izključiti druge vzroke kašlja: bronhialno astmo, kašljanje, ki je sopojav oziroma posledica uživanja nekaterih zdravil ali kašljanje zaradi kroničnega bronhitisa. Poskusno zdravljenje izvajamo z običajnimi ali dvojnimi odmerki in traja tri mesece. Če ne prinese uspeha, sledijo nadaljnje preiskave (24-urna pH-metrija).
Kronični laringitis: Tudi pri sumu, da je laringitis posledica refluksa, opravim poskusno zdravljenje. Zdravljenje traja najmanj 4 do 6 tednov.
Bronhialna astma: Tudi pri sumu na bronhialno astmo, ki je povezana z refluksom, naj bi tudi opravili poskusno zdravljenje z zaviralci protonske črpalke. Optimalno trajanje takega zdravljenja ni točno določeno, vendar mora trajati vsaj tri mesece.
Barrettov požiralnik
Diagnozo Barrettovega požiralnika (BP) ugotovimo histološko. Gre za ugotovitev intestinaliziranega metaplastičnega cilindričnega epitelija. Razlikujemo med dolgo segmentnim barrettovim požiralnikom (> 3 cm ) in kratko segmentnim barrettovim požiralnikom (< 3cm). Pri bolnikih z GERB pogosteje najdemo barrettov požiralnik, zato mora zdravnik vsaj enkrat opraviti gastroskopijo.
Za ugotovitev barrettovega požiralnika je treba opraviti kvadratne biopsije, in sicer na vsak centimeter do dva na območju, kjer domnevamo, da je prisoten barrettov požiralnik. Če je prvi histološki pregled prinesel izvid, sumljiv za intraepitelialno neoplazijo (IEN), velja po 4- do 6-tedenskem zdravljenju z zaviralci protonske črpalke opraviti kontrolno endoskopijo z kontrolnimi biopsijami. Pri histološko ugotovljenem BP je treba opraviti histološko preiskavo delčkov z vseh predelov, sumljivih za IEN. Za ugotavljanje BP ni treba uporabiti EUZ.
Če pri histološki preiskavi najdejo IEN, obstaja nevarnost razvoja Barrettovega adenokacinoma.
IEN je diagnoza, ki jo histologi ne morejo ugotoviti 100-odstotno; izvidi posameznih histologov, ki so pregledali isti material, se namreč med seboj precej razlikujejo.
Pri ugotavljanju BP ni jasno, kako pogosto bo nastal rak požiralnika, toda kaže, da so pogostost pojavljanja raka precenjevali; zdaj velja, da so gastroskopske kontrole potrebne vsake štiri leta.
Asimptomatični bolniki z barrettovim požiralnikom ne potrebujejo specifičnega zdravljenja. Profilaktična ablacija Barrettove sluznice ni potrebna. Če patologi odkrijejo nizkostopenjsko IEN, je treba endoskopsko kontrolo opraviti vsako leto.
Pri visokostopenjski IEN je potrebno zdravljenje: bodisi operacija bodisi endoskopska
odstranitev prizadete sluznice. Med zdravniki še ni enotnega stališča in predpisov, kako naj bi nadzirali takšne bolnike. |
|
| Nazaj na vrh |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
Objavljeno: 11 Feb 2009 10:56 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
GERB je okrajšava za gastroezofagealno refluksno bolezen, pogosto in kronicno bolezen prebavil, ki pomembno vpliva na kakovost življenja. S svojim simptomom zgago je ena najpogostnejših nadlog človeštva. Skoraj ga ni človeka, ki je vsaj enkrat v življenju ne bi izkusil. Od 7 do 10 odstotkov sicer zdravih ljudi muci zgaga vsak dan, do 40 odstotkov pa vsaj enkrat na mesec. Zgaga in nehotno zatekanje tekočine nazaj v žrelo ali usta sta tako značilna simptoma, da zadostujeta zdravniku za postavitev diagnoze brez dodatnih preiskav.
Čezmerno vračanja želodčne vsebine v požiralnik lahko poškoduje sluznico. Vzroki za nastanek so številni, najpomembnejši med njimi pa je prehodna sprostitev zapiralne mišice med želodcem in požiralnikom. Ob dovolj dolgem stiku z jedko vsebino nastanejo različne poškodbe požiralničnega epitelija. Po spremembi načina življenja ali po zdravljenju se lahko ta popolnoma obnovi ali se spremeni v nefunkcionalno vezivno tkivo. Nezdravljen vodi do zapletov, kot sta, denimo, zožitev požiralnika in žlezni karcinom požiralnika.
Bolnik in GERB
Velika večina bolnikov se zdravi sama na osnovi pridobljenega znanja o bolezni, posvetovanja s prijatelji in po pogovoru s farmacevtom v lekarni. Skušajo spremeniti način življenja in občasno jemljejo zdravila, tj. antacide oziroma blokatorje H2. Samozdravljenje je priporočen način zdravljenja, ko ni alarmnih znakov in težave v dveh tednih popolnoma izginejo.
Farmacevt in GERB
Ljudje, ki se zdravijo brez predhodnega pregleda pri zdravniku, običajno poiščejo nasvet pri farmacevtu v lekarni. Ta lahko brez strahu, da bi zakril znake resne bolezni prebavil, izda zdravila brez recepta. Ali antacid ali blokator H2, vendar šele potem, ko je bolnika povprašal po morebitnih alarmnih znakih. Ti so težje požiranje, hujšanje, zatikanje hrane in vztrajno bruhanje.
Farmacevt ob izdaji zdravila opozori, da samozdravljenje sme trajati le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izginiti. Bolnik, ki ima težave še po dveh tednih samozdravljenja, mora obiskati zdravnika.
Družinski zdravnik in GERB
Če ni alarmnih znakov, začne zdravnik zdraviti brez predhodnih preiskav. Tovrstnih bolnikov je namreč zelo veliko, bolezen pa ima značilne simptome, ki se dajo z veliko zanesljivostjo ugotoviti po pogovoru in pregledu. Bolnikom, ki so obiskali zdravnika brez predhodnega samozdravljenja, razloži, kako pomemben je spremenjen način življenja, in nato predpiše zdravila. Pri blagih težavah, ali če so se te pojavile po dietnem prekršku, običajno svetuje antacid ali blokator H2. Pri pogostih težavah, ali če težave niso minile po koncu samozdravljenja, opravljene pa ni bilo še nobene preiskave, naredi diagnostični test z zaviralcem protonske črpalke, ki ga mora bolnik jemati dva tedna. Izginotje težav potrdi diagnozo, bolnik pa mora jemati zdravilo v prilagojenem odmerku še dva do tri mesece. Bolnike s pogostim ponavljanjem simptomov nadzira ambulantno 1-krat letno, ob pojavu alarmnih znakov ali spremembi značilnosti težav pa bolniki morajo obiskati zdravnika predčasno.
Helicobacter pylori in GERB
Okužba želodčne sluznice z bakterijo HP je dokazano povezana z različnimi boleznimi želodca in dvanajstnika, denimo z razjedo in sluzničnim vnetjem v dvanajstniku in želodcu. Vendar pri nastanku GERB-a nima nobenega pomena, zato se tu niti ne ugotavlja niti zdravi. Seveda se uvede eradikacijsko zdravljenje, če ena od indikacij za zdravljenje okužbe s HP spremlja GERB.
Življenjske navade in GERB
Priporoča se dieta, ležanje z dvignjenim zglavjem, opustitev ležanja 3 do 4 ure po obroku hrane, prenehanje kajenja, normalna telesna masa, izogibanje tesni obleki in zamenjava nekaterih zdravil. Pri nekaterih bolnikih se že le s spremembo načina življenja težave zmanjšajo ali izginejo, pri drugih pa zadostujejo manjši odmerki zdravil.
Preiskave in GERB
Potrebne so pri alarmnih znakih, pri bolnikih s pogostnimi težavami, če zdravila ne pomagajo, pa tudi, če ima bolezen neznačilne znake. S preiskavami se potrdi diagnoza, oceni hudost bolezni in izključijo zapleti. Če endoskopski pregled ne zazna vidnih sprememb na požiralnični sluznici, pridejo v poštev druge metode za potrditev diagnoze.
Druga simptomatika in GERB
Bolezen lahko kaže simptome tudi zunaj požiralnika. Najpogosteje so to bolečina za prsnico, astma, kronični kašelj in hripavost. Ker se srčna bolečina za prsnico ne more ločiti od bolečine, ki jo povzroči GERB, mora bolnika pregledati kardiolog. Obe bolečini se namreč lahko pojavita med telesno obremenitvijo, sta zelo pogosti in lahko tudi sočasni, zato značilni simptomi za GERB ne potrjujejo, da je vzrok za srčno bolečino v prebavilih. Podrobnejšo zdravniško obravnavo seveda zahtevajo tudi drugi simptomi zunaj požiralnika.
Avtor: Janez Špringer, mag.farm |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
| Stran 1 od 1 |
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Seznam članov
Prijava
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
