Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Najpogostejše bolezni zadnjega črevesa in danke

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 11 Feb 2009 08:36    Naslov sporočila: Najpogostejše bolezni zadnjega črevesa in danke     1. Vzroki za krvavitve brez bolečine pri odvajanju Najpogostejši vzrok so hemoroidi. Ker pa se za takšno krvavitvijo lahko skrivajo resnejše bolezni, nikoli ne zdravimo na pamet, temveč vsako krvavitev temeljito raziščemo. Hemoroidi - zlata žila Hemoroidni venski pletež je normalni preplet žil v zadnjiku, ki kot nekakšna blazina služi za zadževanje vetrov in sluzi. Težave nastanejo, kadar se te žile povečajo. Primerjali bi jih lahko s krčnimi žilami na nogah. V obeh primerih obstaja dedna nagnjenost, pri hemoroidih pa k nastanku in poslabšanju pripomore tudi zaprtje. Hemoroidi se pogosteje pojavijo v nosečnosti, saj otrokovo glavica pritiska navzdol in ovira odtok krvi iz hemoroidnih venskih pletežev. Na podoben način poslabšuje hemoroide debelost. Ločimo notranje in zunanje hemoroide oziroma žilne vozle. Notranji hemoroidi Notranjih hemoroidov v začetnih stopnjah obolenja ne vidimo in jih s prstom ne zatipamo. Nanje pomislimo ob sveži krvavitvi na blato brez spremljajočih bolečin. Svežo svetlo kri opazimo najpogosteje na koncu odvajanja, bodisi na blatu, papirju ali pa kri še nekaj časa kaplja v školjko. Pri odvajanju je namreč trdo blato ranilo povečane hemoroidne vozliče in iz njih je pritekla kri. Krvavitev se praviloma spontano ustavi, dolgotranjo obolenje pa lahko privede do slabokrvnosti. Če hemoroidov ne zdravimo pravilno in pravočasno se le ti vedno bolj raztegujejo in pričnejo izstopati. V začetku se še spontano vrnejo nazaj v črevo, kasneje si morajo bolniki hemoroidne vozličke z roko potisniti nazaj, včasih pa to ni več mogoče. Zdravljenje notranjih hemoroidov Notranje hemoroide lahko zelo uspešno zdravimo in pozdravimo. Pred zdravljenjem je nujno potrebno hemoroide potrditi s pregledom in izključiti resnejša obolenja. Začetne oblike hemoroidov lahko zdravimo z uporabo svečk in mazil za hemoroide. Kadar krvavitve iz hemoroidov kljub temu ne prenehajo lahko pomagamo z injekcijami v hemoroidne vozličke (kot pri krčnih žilah). Pri začetnem izpadanju hemoroidnih vozlov, le tega zgrabimo s posebno prijemalko in čezenj izstrelimo elastični obroček. Podvezani vozel odmre in odpade. Kadar so vozli preveliki za elastični obroček in močno izpadajo je potrebna operacija. Operacija je najboljši način zdravljenja izpadajočih hemoroidnih vozlov. Poseg se lahko opravi ambulantno v lokalni ali regionalni narkozi. Zamrzovanje hemoroidov, požiganje z laserjem ali infrardečo svetlobo odsvetujemo, saj so te metode premalo natančne in lahko povzročijo preveliko odmrtje tkiva. Bolnikom s hemoroidi svetujemo skrb za redno, vsakodnevno odvajanje blata, izogibajo se naj začinjenim jedem, tobaku in alkoholu. Hemoroidi niso nevarna, pač pa zelo neprijetna bolezen. Zdraviti se moramo pravilno, da preprečimo zaplete. Vnetna obolenja zadnjika, danke in širokega črevesa Glavna težava bolnikov z vnetnim obolenjem črevesja so hude driske blata pomešanega s krvavo sluzjo. Bolniki so pogosto shujšani, slabokrvni in izčrpani. Potrebno je narediti pregled celotnega širokega črevesja pri katerem najdemo različno izražene vnetne spremembe v danki in/ali globje v širokem črevesju. Za histološki pregled odvzamemo majhne vzorce vnetnih sprememb. Patolog na podlagi odvzetega vzorca postavi diagnozo. Glavni vnetni bolezni sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen, redkeje gre za indeterminirani kolitis. Ne glede na obliko vnetne bolezni je zdravljenje v začetku enako, z zdravili zaviramo premočno imunsko reakcijo črevesne sluznice na škodljive vplive. Vnetje pri ulceroznem kolitisu praviloma najprej zajame sluznico danke, lahko pa je prizadeto celotno široko črevo. Bolnike je potrebno skrbno zdraviti in naročati na kontrolne preglede, saj lahko nezdravljeno vnetje čez leta privede do rakastih sprememb. Crohnova bolezen se lahko pojavi kjerkoli v predelu prebavnega trakta (od ust do zadnjika). Z zdravili in dieto zaviramo širjenje vnetja in trdovratne zaplete (ognojke in fistule). Kljub pravilnemu zdravljenju z zdravili je pri vnetnih obolenjih občasno potrebno tudi kirurško zdravljenje. Polipi danke in širokega črevesa ter družinska polipoza Ponavljajoča se kri v blatu lahko izvira iz krvavečega polipa. Višje v črevesju je polip temnejša je kri, saj se kri na poti do zadnjika že delno razgradi in pomeša z blatom. Polipi so različno veliki izrastki, pojavljajo se posamezno ali v večjem številu. Vsak polip, ki ga najdemo pri rektoskopiji ali koloskopiji je potrebno odstraniti, saj se nekatere vrste polipov čez več let rakasto spremenijo. Polipi so praviloma dovolj majhni, da jih lahko odžgemo med samo preiskavo (rektoskopija, koloskopija) in operacija ni potrebna. Ker se lahko pojavljajo novi polipi je potrebno bolnike redno naročati na koloskopske preglede (na 2 do 3 leta). Priporočamo, da tudi drugi člani bolnikove družine (starši, bratje, sestre, otroci) najkasneje po 40 letu starosti preventivno opravijo koloskopijo, saj obstaja dedna nagnjenost za pojav polipov. Posebna oblika bolezni je družinska polipoza širokega črevesa, kjer so polipi na gosto posejani po širokem črevesu. Pri tej obliki bolezni je potrebno preventivno odstraniti celotno široko črevo, najkasneje do 25 .- 30 leta starosti, saj se sicer razvije rak širokega črevesa. Družinski člani bolnika z družinsko polipozo morajo biti redno koloskopirani že v najstniškem obdobju, saj gre za avtosomno dominantno dedovanje. Rak danke in širokega črevesa Vzrok za krvavitev na blato je lahko tudi rak danke in širokega črevesa. Rak se vedno prične najprej kot majhna sprememba, razvije se kot rak že v začetku ali pa s spremembo nerakastih polipov. Zgodnji znaki bolezni so občasne krvavitve, lahko tudi občutek tiščanja na blato. Nekateri bolniki navajajo spremembo v ritmu odvajanja, izmenjujejo se driske z zaprtjem, opažajo, da je blato ožje kot je bilo. Lahko pride tudi do slabokrvnosti. Zato ker se za krvavitvijo na blato lahko skriva tudi rakava bolezen je nujno potrebno raziskati vzrok in mesto krvavitve. Zgodnje odkritje raka pomembno vpliva na uspeh zdravljenja pa tudi na obseg in vrsto operacije. Po odstranitvi tumorja sešijemo črevo in če je le mogoče črevo izpeljemo na naravnem mestu. Včasih pa je potrebna amputacija zadnjika in izpeljava črevesa na trebuh (naredimo stomo). Bolniki z rakavo boleznijo se za pregled odločajo v povprečju s polletno zamudo, čeprav jih je kri v blatu (rdeče lise v blatu ali črno blato) večinoma že prej opozarjala na bolezen. Tudi pri svojcih bolnika s polipi ali rakom širokega črevesa svetujemo preventivni pregled (koloskopija), saj pri njih obstaja nekoliko večja verjetnost za pojav obolenja. Uspešno operirane bolnike moramo koloskopsko kontrolirati, saj se v preostalem širokem črevesu lahko pojavijo novi polipi, ki se čez leta rakasto spremenijo. Razpoka na zadnjiku (analna fisura) Najpogostejši vzrok za krvavitev z močno bolečino ob odvajanju je razpoka sluznice zadnjika. Razpoka nastane predvsem pri ljudeh, ki neredno odvajajo zasušeno in trdo blato, ob napenjanju pa sluznica zadnjika poči. Kri na blatu je sveža, opazijo jo tudi na toaletnem papirju. Huda bolečina v zadnjiku (kot da bi jih rezal z nožem) traja navadno še več ur po odvajanju. Pri pregledu običajno odkrijemo povdarjeno kožno gubo, za katero bolniki menijo , da je hemoroid. Pri iztipanju črevesa je v predelu razpoke bolečina zelo izrazita. Pogosto je prisoten tudi krč mišice zapiralke in preiskave ne nadaljujemo. Osnova za uspeh zdravljenja je redno odvajanje mehkega blata. Le to se lažje stisne v zadnjikovem kanalu in ne povzroča prevelikega pritiska na rano. Proti bolečinam pomagamo z mazilom, ki je lokalni anestetik, svetujemo pa tudi masažo zadnjikovega kanala z naravnimi mazili (s kazalcem prodremo v zadnijikov kanal in masiramo 10 minut 2-3 krat dnevno). Z masažo odstranimo umazanijo, ki se nabira v razpoki in pospešimo prekrvavitev. Zmanjša se tudi krč zapiralke, preprečimo pa tudi prehitro zlepljenje rane (razpoke). Razpoka mora počasi zarasti z robov, saj se le tako razvije zrela brazgotina, ki ne poči ob morebitnem prehajanju tršega blata. Namesto masaže s kazalcem lahko uporabljamo tudi dilatatorje, t.i. analne čepe. Z različno velikimi analnimi čepi postopoma privajamo zadnje črevo na normalno debelino blata. Opisano zdravljenje traja več tednov, z uporabo analnih čepov pa je potrebno nadaljevati še vsaj mesec dni po popolnem izboljšanju. Le tako se bo sluznica zarastla in utrdila. Kadar kljub konzervativnemu zdravljenju razpoka v zadnjiku ne zaceli, je potrebna operacija (prerežemo del mišice zapiralke in s tem krč popusti). Zunanji hemoroidi Pogost vzrok bolečin je nenadno nastala oteklina ob izhodu črevesa. Večinoma gre za okroglo oteklino, ki nastane zaradi strditve krvi (tromboze) v enem od zunanjih hemoroidnih vozlov. Zunanji hemoroidi so manjši žilni pleteži v zunanjem delu zadnjikovega kanala. V primerjavi z notranjimi hemoroidi redkeje povzročajo težave. Najpogosteje pride do tromboze enega zunanjega hemoroidnega vozla. Bolnik opazi bolečo zatrdlino v zadnjiku, ima bolečine pri sedenju in odvajanju. Vzrok za nastanek tromboze so vnetja, drobne razpoke ali razjede v zadnjikovem kanalu. Skozi prizadeto sluznico vdrejo klice in prizadeta je tudi žilna stena hemoroidnega vozla. Zdravljenje zunanjih hemoroidov Kadar je prišlo do tromboze zunanjega hemoroidnega vozla je potrebno poiskati zdravnika, ki z majhno operacijo odstrani strdek in bolnik je hitro rešen težav. Najpogostejša napaka je uporaba svečk ali mazil v takem primeru, saj ne morejo pomagati. Po nekaj dneh hudih težav in bolečin zunanji vozlič ponavadi poči, pride do manjše krvavitve in s tem do spontane samoozdravitve. Vzroki za otečeno oz. izpadlo črevo Tromboza zunanjega hemoroidnega vozla Tromboza zunanjega vozla sodi med najizrazitejše in nenadno nastale boleče otekline ob zadnjični odprtini. Glej odstavek o zunanjih hemoroidih. Otečena kožna guba Otečena kožna guba (stražar) je posledica vnetne reakcije roba rane (razpoke), ki je skrita v zadnjikovem kanalu. Bolniki spremembo praviloma zamenjujejo s hemoroidi in brezuspešno mažejo z mazili. Ker je otečena kožna guba posledica razpoke v zadnjiku, je pravilna pomoč zdravljenje razpoke (glej odstavek o razpoki v zadnjiku). Kožna guba praviloma ostane tudi po zacelitvi razpoke, v kolikor bolnika zelo moti jo lahko operativno odstranimo. Izpadla analna papila Otečena analna papila je podobno kot otečena kožna guba posledica vnetne reakcije roba rane (razpoke). Analna papila je v notranjosti zadnjikovega kanala, v predelu zobate črte. V primeru dolgotrajne kronične razpoke v zadnjiku je analna papila nad razpoko kronično dražena in se zabrazgotini. Ob odvajanju lahko analno papilo mišica zapiralka in blato potiskata v zadnjik. Če se pecelj analne papile dovolj podaljša lahko analno papilo stalno ali občasno vidimo v zadnjični odprtini. Ob odvajanju tršega blata in brisanju s papirjem lahko ranjena analna papila zakrvavi. Analno papilo odstranimo kirurško. Izpadli polip danke Zelo redko v zadnjični odprtini opazimo izpadli polip iz danke. Ob odvajanju se polip izriva navzven, ker pa se drži črevesa se ne more izločiti. Bolniki imajo občutek kot, da se ne izpraznijo do konca. Takšni polipi so ranljivi in radi krvavijo. Potrebno jih je kirurško odstraniti. Vneti in izpadli notranji hemoroidni vozli Povečani notranji hemoroidi, ki že izpadajo, lahko ob vnetju tudi močneje zatečejo. Vidimo izpadlo črevo, venec povečanih in oteklih zunanjih hemoroidnih vozlov, nekoliko globje pa venec notranjih hemoroidnih vozlov s krvnimi strdki in oteklino. Takšno stanje praviloma zdravimo konzervativno, le redko se odločimo za operacijo. Viseče kožne gube - mariske Viseče kožne gube ob zadnjiku so krpaste gube, ki običajno ostanejo po porodu, ko uplahnejo med nosečnostjo napeti zunanji hemoroidni vozli. Lahko pa ostanejo tudi po ozdravljeni trombozi zunanjega hemoroidnega vozla. V kolikor prihaja zaradi marisk do težje higiene, vnetij ali srbeža se odločimo za operativno odstranitev. Izpadanje zadnjikovega kanala Pri težjem odvajanju in napenjanju lahko pride do izrivanja sluznice zadnjika. Pri brisanju s toaletnim papirjem se sluznica še dodatno izvleče, pogosto pa tudi rani in oteče. Pogosto ima bolnik občutek kot, da se ni do kraja izpraznil, podobno kot pri izpadli analni papili ali polipu. Kadar pride do vnetja izpadle sluznice moramo najprej pomiriti vnetje, nato pa s sklerozirajočimi sredstvi (podobno kot pri zdravljenju hemoroidov) sluznico pritrdimo na podlago. Redko je potrebmo operativno zdravljenje. Izpadanje zadnjega črevesa - prolaps O prolapsu govorimo kadar se zadnje črevo narine v zadnjik, zaradi zažetja mišice zapiralke pa vkleščeno črevo oteče. Praviloma je vzrok izpadanja črevesja nepravilna uporaba mišic in napenjanje ob zaprtju. Zaradi dolgotrajnega izpadanja črevesja lahko pride do poškodbe in raztegnitve mišice zapiralke, kar pripelje do uhajanja blata. Sprva poizkusimo s konzervativnim zdravljenjem (mehko blato, sklerozacija, črevesni tubus), na voljo pa so tudi različni operativni posegi. Srbež zadnjika - analni pruritus - dermatitis perianalis Vzrok za srbež kože v zadnjiku in okolici je praviloma glivično obolenje. Bolniki so prepričani, da premalo skrbijo za higijeno in se pričnejo pretirano in nepravilno umivati. Obolenje se še poslabša. Koža namreč potrebuje tanek maščobni zaščitni sloj, ki pa ga prepogosto umivanje z milom odstrani. Koža postane zaradi stalne vlage in razmastitve ranljiva in primerno gojišče za razvoj glivičnega obolenja. Bolniki dobijo navodila o pravilnem umivanju, zadnjik si lahko umijejo le z vodo, kateri so dodali žlico soli. Lahko pa uporabljajo za brisanje po odvajanju tudi z olivnim oljem prepojen papir. Predpišemo tudi kombinirano zdravilo proti glivicam in vnetju. Za daljše obdobje priporočamo naravna mazila kot sta olivno olje ali maslo. Vzrok za srbež so lahko tudi male gliste podančice. Značilno za takšen srbež je, da se pojavlja predvsem zvečer, ko je bolnik v postelji in gliste prilezejo na zadnjično odprtino zalegat jajčeca. V takšnih primerih je nujno pregledati blato na parazite. V primeru dokazanih glist je potrebno zdraviti tudi druge člane družine. Bradavice ob zadnjiku - analne bradavice Analne in genitalne bradavice so izrastki, ki se lahko pojavijo v okolici zadnjika, v zadnjikovem kanalu, na glavici moškega spolnega uda, na mošnji, notranji strani stegen, na sramnih ustnicah, v nožnici in na materničnem vratu. Virusne bradavice so nalezljive, pojavijo se lahko same od sebe, podobno kot tiste na rokah. Ker se lahko prenašajo pri spolnih stikih je potrebno pregledati tudi partnerja. Bradavice so različnih oblik in velikosti. Kadar so izrastki zelo bujno rastoči, se bolniki bojijo, da nimajo morda raka. Najboljše zdravljenje je operativna odstranitev sprememb. Če imamo le nekaj manjših bradavic pa uporabimo jedko raztopino Podofilina. Po zdravljenju je potrebna skrbna samokontrola in odstranitev morebitne nove bradavice. Gnojni procesi ob zadnjiku - abscesi, fistule Zelo boleča oteklina z rdečino kože je ognojek - absces, ki je posledica hudega vnetja ob zadnjiku. Nujno je operativno zdravljenje, saj antibiotično zdravljenje ni učinkovito. Potrebna je radikalna operacija, saj se sicer vnetje ponavlja. Ostane lahko fistula - gnojni kanal, ki je povezan z zadajšnim črevesom, pogosto pa se tudi odpira ob koži zadnjika, kjer se cedi gnoj. Zdravljenje fistul je zahtevno, še posebej, če se fistulni kanal odpira nad mišico zapiralko. Vnetje nad trtico - sinus pilonidalis Sinus pilonidalis je gnojno vnetje nad trtico, ki nastane zaradi vraščanja dlak v podkožje. Dlake dražijo tkivo in povzročijo nastanek lažne ciste - psevdociste. Kadar v takšno psevdocisto vdrejo klice se vname in spremeni v ognojek - absces. Zdravljenje je radikalen kirurški poseg z izrezanjem kože nad psevdocisto. Pooperativno pazimo, da se rana ne zlepi, ampak zaraste s čvrsto ploščato brazgotino. Potrebno je briti dlake v okolici rane, da se bolezen ne ponovi. Vnetje znojnih žlez - hydrosadenitis suppurativa Kadar se pojavi gnojno vnetje, ki nima povezave s črevesjem, prav tako pa ni pilonidalni sinus, gre najverjetneje za vnetje globokih znojnih žlez. Diagnozo potrdimo z histološkim pregledom odvzetega tkiva. Zdravljenje je kirurško, podobno kot pri pilonidalnem sinusu. 9. Zaprtje - obstipacija Težave povezane z zaprtjem sodijo med najpogostejše prebavne motnje. Pri otrocih so krči in napenjanje zaradi zaprtja najpogostejši vzrok bolečin v trebuhu. Zaprtje najpogosteje nastane zaradi nepravilne prehrane. Lahko pa se pojavi zaradi določenih bolezni, ki bodisi posredno vplivajo na gibljivost črevesja (npr. poškodbe hrbtenjače) ali pa neposredno povzročijo mehansko oviro za nemoteno odvajanje blata (npr. rak širokega črevesja). Tudi določena zdravila imajo kot stranski učinek svojega delovanja zaprtje (npr. anrtidepresivi). Premalo gibanja, sedeče delo in nezmožnost odvajanja ob pojavu dražljaja (delavci za tekočim trakom, šoferji, ...) pomembno prispevajo k zaprtju. Če imate težave z zaprtjem se je potrebno o tem pogovoriti z zdravnikom. Še posebej moramo biti previdni v primeru, da se vam je spremenil ritem odvajanja, barva in debelina blata. To pomeni, da se vam izmenjujejo obdobja zaprtja in drisk, da se je nenadoma pojavilo napenjanje, da je blato črno oziroma ste opazili kri, da odvajate blato ozko kot svinčnik, itd. Najobičajnejši znaki zaprtja: -trdo, suho blato -napenjanje pri odvajanju -krči v trebuhu -neredno odvajanje (običajno redkeje kot 3 krat tedensko) Potrebno je z ustreznimi preiskavami izključiti organsko obolenje kot vzrok zaprtja. Priporočila za odvajanje 1. Dieta Ker je najpogostejši vzrok zaprtja nepravilna prehrana poskušamo težavo odpraviti z ustrezno dieto. Hrana mora vsebovati veliko balastnih snovi in tekočine. Zelenjava in žitarice vsebujejo veliko vlaknin, ki vpijajo in zadržujejo vodo, zato je blato mehkejše in se skozi črevo pomika hitreje. Delci vlaknin tudi mehanično aktivirajo živčne reflekse v črevesju in s tem izzovejo krčenje črevesja. Za mehčanje blata je potrebno uživati tudi veliko tekočine. Postopoma morate preiti na prehrano z več vlakninami (v 4. do 6. tednih), da se prebavi sistem ustrezno prilagodi. V začetku se lahko pojavijo močni vetrovi in napenjanje, običajno te težave v nekaj tednih minejo. Najpogostejši vzrok za neprijetno počutje ob zaužitju večje količine vlaknin je premajhen vnos tekočine. Vlaknine se morajo namreč namočiti, da se zmehčajo in blato postane mehko. Priporoča se zaužiti vsaj liter in pol vode dnevno, razen v primeru, ko je to zaradi pridruženih bolezni (srčna obolenja, kronični ledvični bolniki,...) odsvetovano. Veliko vlaknin je v zelenjavi in sadju, v otrobih žitaric in semenih. Uživati je potrebno polnozrnati in črni kruh, jogurt z lanenim semenom ali otrobi. Pomagajo tudi namočene suhe slive in fige. 2. Mehčala Kadar z dieto ne odpravimo zaprtja lahko poskusimo z ozmotskimi odvajali. Donat-mineralna voda z magnezijem velikokrat pomaga odpraviti zaprtje. Priporoča se pitje 2 do 3 dcl mlačnega donata na tešče. Čez noč pustimo odprto steklenico, tako da zmanjšamo količino mehurčkov, ki napihujejo. Kadar ne pomaga 1 liter Donata dnevno mu dodamo še grenko sol. Farmacevtska industrija ponuja več ozmotskih odvajal. Gre predvsem za pripravke laktuloze, ki v širokem črevesju vežejo nase vodo in minerale in s tem naredijo črevesno vsebino mehkejšo ter pospešijo gibanje črevesja. Mehčala je potrebno uporabljati redno, saj ne gre za močna odvajala, ki bi delovala po nakajdnevnem zaprtju. Pri zasušenem blatu in več dni trajajočem zaprtju bo potrebno trde čepe blata v zadnjem črevesju predhodno zmehčati z maslenimi ali glicerinskimi svečkami. V zadnjik si vstavimo koščke masla, ki smo ga predhodno nekoliko strdili v hladilniku. Še bolše pa je klistiranje, to pomeni izpiranje črevesja z mlačno vodo (glej klistiranje). Večkrat pa trde čepe odstrani šele zdravnik pri pregledu zadnjega črevesja s prstom. Uporaba večjih odmerkov ozmotskih odvajal lahko pripelje do izsušitve in izgube mineralov, zato moramo uživati dovolj tekočin. Ob hkratnem jemanju nekaterih drugih zdravil (npr. tiazidnih diuretikov) lahko izgubimo preveč kalija, zato se je potrebno posvetovati z zdravnikom. 3. Močnejša odvajala Obstajajo tudi močnejša odvajala (odvajalni čaji, svečke in tablete), ki neposredno spodbujajo gibanje črevesja in povečajo skozi črevo izločene vode in mineralov. Uporabljamo jih lahko le kratek čas, saj pri dolgotrajni uporabi pride do okvare črevesja in njegove odvisnosti od odvajal. Zmotno je prepričanje, da so odvajalni čaji neškodljivi, pri dolgotrajni uporabi pride do spremembe barve sluznice črevesja, ki postane črnikasta. V času nosečnosti in dojenja je uporaba teh odvajal odsvetovana. Slika 4. Klistiranje Nenazadnje poskusimo tudi s klistiranjem. To je postopek izpiranja črevesja z mlačno vodo. Voda naj ne vsebuje dodatkov, ki bi dražili črevesno sluznico, lahko pa na liter vode dodamo žličko soli. Klistiranje je zelo priporočljivo v primerih zasušenih kep blata v zadnjem črevesju, ki jih voda zmehča in jih lahko lažje izločimo. Koristi pri lenem in opešanem črevesju, potrebno pa je postopek izvajati redno, vsakodnevno ob istem času. Klistiranje lahko bolniku opravi druga oseba, še bolje pa je, če se tega nauči sam. Pripomoček za klistiranje dobimo v lekarni. V kotliček nalijemo mlačno vodo, vležemo se na hrbet z rahlo pokrčenimi nogami in si namazano cevko vstavimo v črevo. Odpremo stišček in voda iz kotlička prične teči v črevo. Nalijemo 1l do 1,5l vode. Če se pojavijo krči, za nekaj časa prekinemo dotok tekočine. Voda v črevesju razredči blato, zmehča trde čepe, raztegne črevo in ga s tem spodbudi h krčenju. Ker pri klistiranju uporabljamo nevtralno vodo je ta postopek popolnoma neškodljiv, tudi če ga izvajamo trajno. Samoklistiranje je priporočljivo tudi pri bolnikih, ki imajo težave z uhajanjem blata, saj je izpraznjeno črevo lažje stiskati in je manj možnosti, da blato uide. S klistiranjem lahko poizkusimo tudi pri nervoznem črevesju.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu