Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Sprostilne tehnike in njihova uporaba, 1.del

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Vse za dobro počutje

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 21 Dec 2009 10:33    Naslov sporočila: Sprostilne tehnike in njihova uporaba, 1.del     Za obvladovanje najrazličnejših napetosti najpogosteje uporabljamo sprostilne oz. relaksacijske tehnike. Danes vemo, da za poznavanje načinov sproščanja napetosti ni treba biti psiholog. Med najpogostejšimi tehnikami so različne oblike samosugestije, dihalne tehnike, hipnoza in avtohipnoza, nekatere behavioristične metode, biofeedback metoda sproščanja, Jacobsonova metoda progresivne relaksacije, razne oblike meditacije ter najbolj učinkovita in najbolj znana tehnika sproščanja – avtogeni trening. Seveda pa ne smemo pozabiti na vsakodnevne dejavnosti, ki imajo že same po sebi sprostilni značaj. Takšno je npr. tuširanje v vroči vodi ali savnanje, lahen tek ali sprehodi, včasih pa tudi že samo običajna zabava v prijetni družbi. Človek mora v trenutkih največjih telesnih in psihičnih obremenitev znati poskrbeti za sprostitev, sicer se količina stresa povzpne čez mejo tolerance, rezultat pa so lahko težave v vsakodnevnem življenju, anksioznost, depresivna stanja in včasih tudi različne psihosomatske bolezni. Dihalne tehnike Dihalne tehnike so danes najpogostejši način sproščanja napetosti. Pravzaprav se vsakdo sam zaveda, da lahko z umirjanjem dihanja povzroči ugoden in sprostilen vpliv na svoje telo in misli. Čeprav dihalne tehnike izhajajo iz joge in imajo poleg sprostilnega tudi še globlji pomen, pa jih najpogosteje uporabljamo skupaj z vsemi ostalimi sprostilnimi tehnikami. So tudi izredno praktične, saj jih človek zelo lahko uporablja kadar koli, ko v vsakodnevnem življenju občuti napetost. Za najboljše možno delovanje potrebujemo ogromno količino energije, ta pa lahko nastaja samo ob zadostni količini kisika. Pomanjkanje kisika povzroča utrujenost, padec zbranosti, občutek težkega telesa, nedejavnost in pogosto slaba, depresivna razpoloženja. Rezultat je znižana učinkovitost. Dobra preskrba s kisikom pa, obratno, pospeši kroženje krvi in omogoča večjo mobilizacijo energije, zato se človek tudi počuti močnejšega, bolj svežega, pogosto postane ob vsem tem tudi bolj samozavesten. Velik del samoobvladovanja je zaradi vitalnega pomena dihanja vedno usmerjen tudi v njegovo nadzorovanje. Večina ljudi pogosto diha samo prsno, pozablja pa na poglobljeno trebušno dihanje. Posebej ob stresnih dogodkih postaja dihanje še plitvejše in manj učinkovito. Bistvo uporabe teh tehnik je, da človeka naučimo umiriti se in sprostiti dihanje. Vsakdo mora občutiti, kot da dihanje prihaja samo od sebe, da gre skozi telo v vsak najmanjši del, ga napolni z energijo in umiri ter pripravi za stanje koncentracije. Med vajami dihanja morda lahko omenimo naslednje: • umirjenost dihanja (trening počasnega, enakomernega in globokega dihanja, s katerim človeka usmerimo vase), • dihanje s štetjem (vključuje umirjeno dihanje skupaj s štetjem, npr. od 1 do 10 ali 100), • nadzor ritma dihanja, 4:2:4 ali 6:3:6, s katerim poudarimo trening dihanja, posebej izdihov, ki jih pogosto zanemarjamo (človek se osredotoči na dihanje, globoko vdihne in šteje do 4, za dve dobi zadrži izdih in nato dolgo izdihne, šteje do 4, potem vse skupaj ponovi še nekajkrat; ritem 6:3:6 je precej težavnejši in zahteva več vadbe, še težji in nekoliko manj uporabni pa so daljši ritmi, npr. 10:5:10), • dihalni sprehod po telesu (kjer športnik globoko vdihne in si predstavlja, kako gre vsak izdih v posamezen del telesa, prvi izdihi gredo v prste na rokah in nogah, nato v dlani in stopala ter tako naprej do sredine telesa, do srca; moramo se usmeriti v posamezen del telesa in skušati začutiti, kako je kisik prišel do njega). Avtogeni trening O avtogenem treningu imajo ljudje zelo nejasno predstavo. Nekateri v njem vidijo uspešno zdravilo, druge spominja na v začetku stoletja tako popularne spiritistične seanse, ki so predvsem na Zahodu predstavljale sestavni del vsake "dobre" zabave in burile človeško domišljijo, tretjim pa se zdi način zavajanja človeka in v njem ne vidijo nobene koristi. Zelo malo ljudi ve, da gre za znanstveno metodo, ki temelji na nekakšni samosugestiji, samohipnozi, s katero poskušamo pren¬esti moč nekaterih predstav na človekov organizem. Postopno skušamo skozi šest različnih mentalnih vaj doseči popolno sprostitev. Avtogeni trening je oblika sistematične avtohipnoze in je najbolj uspešna metoda telesne in duševne sprostitve. Zaradi njene pomembnosti ji bomo v eni izmed naslednjih številk posvetili ves članek. Jacobsonova metoda progresivne relaksacije V nemškem prostoru je bila daleč najbolj popularna tehnika sprostitve avtogeni trening, v angleško govorečih okoljih pa je precejšen odmev doživela tehnika progresivne relaksacije E. Jacobsona. Cilj postopne sprostitve je, da se naučimo sistematično sprostiti vse telo, s čimer dosežemo tudi uskladitev delovanja vegetativnega živčnega sistema. Sprostitev v klasični obliki poteka v naslednjih stopnjah: sprostitev v rokah, sprostitev v nogah, dihanje, sprostitev v čelu in sprostitev govornih organov. Proces poteka tako, da športnik sprosti posamezen del telesa – najprej ga intenzivno napne, nato pa počasi popušča. Osredotočiti se moramo na občutke ob aktiviranju napetosti in na občutke sproščanja. Če posamezen del telesa ni zadovoljivo sproščen, ves postopek ponovimo. Danes omenjeno tehniko uporabljamo še bolj razdrobljeno na posamezne dele telesa, da lahko dosegamo parcialen ali pa celosten sprostilni učinek. Tehnika s sprostitvijo odstranjuje parcialne napetosti in tudi splošno togost kot posledico čustvenih težav oz. motenj, hkrati pa mobilizira človekove obrambne sile, da se laže uspešno sooči s stresno situacijo. Hipnoza, avtohipnoza in posthipnotične sugestije Hipnoza, avtohipnoza, sugestija in avtosugestija so tehnike odstranjevanja stresa in tako imenovane tehnike psihične priprave, pri katerih največkrat potrebujemo pomoč zunanjega strokovnjaka. Zelo težko si z njimi pomagamo sami, bistveno močneje učinkujejo, če jih izvajamo pod nadzorom in vplivom strokovnjaka. O hipnozi govorimo takrat, ko hipnotizer "pripelje" oz. pomaga pri poglobitvi posameznika v sproščeno in hipnotično stanje. To lahko variira od lažjih hipnotičnih stanj, v katerih se posameznik zaveda pravzaprav vsega, do globokih stanj, kjer je zavest človeka popolnoma izključena. Človek je v takih stanjih izredno dojemljiv za hipnotizerjeva (psihologova) navodila in sugestije. Avtohipnoza se od hipnoze razlikuje v tem, da posameznik sam sebe (brez pomoči hipnotizerja) pripelje v sproščena stanja. Takrat postane močneje dojemljiv za sugestije, ki si jih je vnaprej pripravil. S ponavljanjem takih sugestij (poslušanje zgoščenke ali branja nekoga drugega) doseže enak učinek, kot bi ga dosegel hipnotizer. Prednost avtohipnoze pred hipnozo je v absolutni neodvisnosti od hipnotizerja, človek se sam svobodno odloča, kakšne bodo sugestije, kako jih bo izvajal in koliko časa bo trajalo stanje avtohipnoze. Prednost klasične hipnoze pa je v tem, da jo ponavadi izvaja izkušen hipnotizer (psiholog), ki zna doseči zelo globoka stanja, kjer je dojemljivost za sugestije ekstremno velika. Danes je uporaba hipnoze izrazito kontrolirana. Ljudje zavračajo tehnike, pri katerih niso obveščeni o tem, kaj se bo dogajalo, čemu služijo ipd. Zato je uporaba hipnoze in specifičnih sugestij vedno stvar dogovora med psihologom in posameznikom. Tudi sugestije so največkrat skupno izbrane glede na specifično težavo človeka (npr. pomanjkanje samozaupanja), hipnoza pa je v uporabi šele pozneje, ko je med klientom in psihologom že stanje terapevtske alianse, tj. odnos, ki temelji na zaupanju. V stanju hipnoze je zaradi izločenosti zunanjih dražljajev in velike koncentracije tudi močno povečana predstavljivost, zato jo pogosto uporabljamo za mentalni trening ali za trening priprave na stres. V teh sproščenih stanjih človek najpogosteje vizualizira nalogo, se miselno uči nove tehnike ipd. Hkrati pa s pomočjo sugestij skušamo odstranjevati možne strahove in fobije ter anksioznost. Ko govorimo o sugestijah, je dobro na konkretnih primerih razložiti njihov namen. Uporaba sugestij je v naših življenjih prisotna vsak dan, npr.: »Zdaj si sproščen, veš, da boš zmogel, to je tvoja naloga ...« ipd. Dolgotrajno ponavljanje sugestij, posebej če imajo neko realno osnovo, lahko privede do spremembe posameznikovih čustvenih stanj, npr. povečanja samozaupanja. Če so sugerirane v stanju hipnoze, kjer je zavest izključena, bodo še močneje delovale tudi na zunajzavestnih ravneh, na katerih posameznik pogosto deluje v posebno stresnih trenutkih. Če tem sugestijam dodajamo tudi posthipnotične sugestije, bomo učinek še povečali.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Vse za dobro počutje

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu