Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

JETRA, BOLEZNI, ZDRAVLJENJE

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Pridružene bolezni

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 07 Nov 2009 18:27    Naslov sporočila: JETRA, BOLEZNI, ZDRAVLJENJE     Jetra so največji organ v človeškem telesu. Ležijo v zgornjem desnem delu trebuha pod rebri, natančneje pod prepono, ki jih loči od desnega pljučnega krila. Tehtajo približno 1,5 kilogramov. Sestavljena so iz jetrnih celic (hepatocitov), ki so enake in v katerih se dogajajo za življenje izjemno pomembni procesi, saj brez jeter ni življenja. Preko žolčnih vodov so jetra povezana z žolčnikom, s katerim tvorijo t.i. hepatobiliarni sistem. Delovanje jeter Jetra predstavljajo osrednji organ presnavljanja, saj so nekakšna »kemična tovarna«, ki opravlja nad petsto življenjsko pomembnih nalog. So izredno dobro prekrvavljena in predstavljajo neke vrste filter, skozi katerega v minuti preteče približno 1,5 litra krvi. Vse zaužite snovi (od hranil, do zdravju škodljivih snovi), ki po razgradnji v prebavni cevi preidejo v kri, po portalni veni pridejo naravnost v jetra. Dodatno po jetrni arteriji (hepatična arterija) v jetra priteka tudi »sveža«, s kisikom bogata arterijska kri. Portalna kri iz črevesja se po jetrih porazdeli preko za las tankih žilic, ki prekrvljujejo tudi najmanjše delčke jeter, vključno z jetrnimi celicami. Tukaj se vsa kri filtrira. »Prečiščena« kri se nato po veni (vena cava) napoti k srcu. V jetrih se uporabne sestavine iz krvi (beljakovine, glukoza) absorbirajo, na novo vežejo in spet vrnejo v telo. Odpadne snovi (npr. amoniak, ki je ostanek presnove beljakovin) pa se preko žolčnih vodov izločijo z žolčem. Pri okvari jeter, npr. cirozi, telo ni več sposobno sprejemati hranljivih snovi za nadaljnjo uporabo, kakor tudi ne »razstrupljati« krvi. Med številnim, za življenje nujno potrebnimi nalogami delovanja jeter, med najpomembnejše sodijo: * razgradnja zaužitih hranilnih snovi in njihova pretvorba v številne, za telo izredno pomembne sestavine: jetra nadzorujejo veliko procesov razgradnje in tvorbe novih snovi. Prebavljeno in absorbirano hrano spreminjajo v beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. Le-ti se shranjujejo v jetrih v obliki glikogena. Ob npr. znižanju koncentracije sladkorja v krvi se glikogen razgradi in sprosti v kri v obliki glukoze. Jetra izdelujejo oz. sintetizirajo številne pomembne spojine, posebno beljakovine, ki jih telo uporablja za opravljanje svojih funkcij. (npr. snovi, potrebne za strjevanje krvi ob krvavitvah, ki jih imenujemo faktorji strjevanja krvi). Jetra izdelujejo tudi holesterol, ki je življenjsko pomemben sestavni del vsake celične membrane, potreben pa je tudi za izdelavo določenih hormonov, 80% holesterola, ki ga izdelajo jetra, pa se porabi za nastanek žolča. * razstrupljanje zaužitih škodljivih snovi (alkohol, zdravila, kemikalije ipd.); * skladiščenje vitaminov, sladkorjev, maščob in mineralov in njihovo izkoriščanje v primeru potrebe; * izdelava žolča, pomembnega za razgrajevanje maščob in odstranjevanje različnih telesu škodljivih snovi; * tvorba različnih hormonov (npr. estrogenov, testosterona, hormonov nadledvičnih žlez). Na kakšen način virusi hepatitisa okvarijo jetra? Različni virusi napadajo različne, vendar za virus točno določene vrste celic v telesu. Virusi hepatitisa škodljivo delujejo na jetrne celice (hepatocite). Virusi hepatitisa po krvi dosežejo hepatocite, vdrejo vanje in nato okužijo še okoliške celice. Virus jetrno celico bodisi napade neposredno in jo poškoduje oziroma unči ali pa se v jetrni celici le naseli, s čimer sproži močan odziv telesnega imunskega sistema, ki povzroči vnetno reakcijo in napad na lastne, z virusom hepatitisa okužene jetrne celice, ter jih uniči. VRSTE VIRUSNEGA HEPATITISA Danes poznamo pet glavnih povzročiteljev virusnega hepatitisa: 1. virus hepatitisa A (HAV), 2. virus hepatitisa B (HBV), 3. virus hepatitisa C (HCV), 4. virus hepatitisa D (HDV) 5. virus hepatitisa E (HEV). Vse kaže, da virus hepatitisa G (HGV) najverjetneje klinično ni pomemben za razvoj bolezni. Vsi zgoraj našteti virusi hepatitisa povzročajo vnetje jeter; kako se bo le-to odražalo in kakšne posledice bo povzročilo pri posamezniku, pa je odvisno od vrste virusnega hepatitisa, od obrambnih sposobnosti okuženega in še od nekaterih zunanjih dejavnikov, predvsem prehranskih navad, uživanja alkohola in nekaterih zdravil ter stika z jetrom škodljivimi snovmi. Virusi hepatitisa se med seboj razlikujejo po načinu prenosa okužbe, trajanju inkubacijske dobe in po tem, ali lahko povzročajo kronično okužbo. Potek akutnega virusnega hepatitisa se med posameznimi vrstami hepatitisa ne razlikuje izrazito. POTEK VIRUSNEGA HEPATITISA Inkubacijska doba Inkubacijska doba je čas od okužbe do izbruha bolezenskih simptomov in znakov. Pri okužbi s HAV in HEV je krajša in traja povprečno od dveh do šestih tednov, pri okužbi s HBV in HCV pa je daljša in traja od enega do šestih mesecev. Virus hepatitisa D nikoli ne okuži jetrne celice samostojno, ampak vedno ob prisotnosti HBV, bodisi da gre za hkratno okužbo, ali okužbo na predhodno s HBV že okuženo jetrno celico. Vrsta Kratica Inkubacijska doba Kronična oblika Hepatitis A HAB 10 – 40 dni ne Hepatitis B HBV 45 - 180 dni da: 5 – 10% Hepatitis C HCV 42 - 180 dni da: 50 – 80% Hepatitis D HDV 40 - 180 dni da: hkrati s HBV:10% že okužen s HBV: 90% Hepatitis E HEV 14 - 42 dni ne Akutni virusni hepatitis Bolezenski simptomi in znaki akutnega virusnega hepatitisa so večinoma enaki, ne glede na povzročitelja. Zajemajo vse oblike poteka bolezni, od popolnoma nezaznane, ko se bolnik sploh ne zaveda, da je okužen z virusom hepatitisa, do hitro napredujoče in usodne odpovedi delovanja jeter. Ob zaključku inkubacijske dobe so najzgodnejši simptomi in znaki bolezni splošno slabo počutje oz. gripi podobni bolezenski znaki z lahko rahlo zvišano temperaturo, glavobolom, bolečinami v sklepih in mišicah, čemur sledijo najzgodnejši simptomi in znaki s strani prebavil kot so slabost, siljenje na bruhanje in bruhanje, izguba teka, tiščeča bolečina pod desnim rebrnim lokom, kjer se nahajajo jetra. Seč se obarva temno, blato postane svetlejše, čemur čez nekaj dni sledi rumenica sluznic in kože (zlatenica). Laboratorijske preiskave kažejo nenormalne vrednosti testov za oceno delovanja jeter, s posebnimi mikrobiološkimi preiskavami pa lahko ugotovimo, za katero vrsto virusnega hepatitisa gre. Pri večini bolnikov usmerjeno zdravljenje akutnega hepatitisa ni potrebno, manjši delež bolnikov pa potrebuje bolnišnično oskrbo. V tej fazi je predvsem pomembno, da bolnik počiva, uživa zdravo uravnoteženo prehrano, ne pije alkoholnih pijač in izvaja osnovni higienski režim pri vsakodnevnih opravilih. Popolna ozdravitev akutnega virusnega hepatitisa brez posledic je značilna za okužbi s HAV in HEV, medtem ko se pri okužbah s HBV, HDV in HCV lahko razvije kronično vnetje jeter. Pri minimalnem deležu bolnikov (do 1%) pa lahko akutni virusni hepatitis poteka v težki obliki (fulminantni hepatitis) z odpovedjo delovanja jeter, kjer je potrebna nujna presaditev organa. Kronični virusni hepatitis Kronični hepatitis B in kronični hepatitis C sta bolezni z različno stopnjo izraženosti bolezenskih znakov. Lahko gre le za nosilstvo okužbe oz. za blažji potek kroničnega virusnega hepatitisa brez posebno izraženih bolezenskih znakov, lahko pa za zmeren ali hud potek, ki lahko vodita tudi v življenje ogrožajoče posledice: cirozo jeter z odpovedjo delovanja jeter oziroma raka na jetrih. ZAPLETI NEZDRAVLJENJEGA KRONIČNEGA HEPATITISA Ciroza jeter Jetrna ciroza je odgovor jetrnega tkiva na kronično okvaro, ki jo predstavljata kronično vnetje in razpad (nekroza) jetrnega tkiva. Kot odgovor na to se razvije brazgotinjenje. Jetra imajo izredno dobro sposobnost obnavljanja tkiva, vendar pa dolgotrajni vnetni proces in razpad jetrnega tkiva oslabijo jetrno sposobnost obnavljanja in privedejo do brazgotinjenja. Poznamo dve fazi jetrne ciroze: * kompenzirano cirozo, kjer so jetra do neke mere še sposobna opravljati funkcije, ki so življenjsko pomembne za telo, in * dekompenzirano jetrno cirozo, kjer je delovanje jeter povsem oslabljeno in porušeno, kar se odraža tudi z vidnimi spremembami na telesu (otekanje v trebuh, otekanje v noge, krvavitve, motnje zavesti). Bolnike s cirozo je potrebno zelo redno zdravniško nadzorovati. Tiste s kompenzirano cirozo zdravimo na enak način kot bolnike s kroničnim virusnim hepatitisom. Želimo predvsem stabilizirati delovanje jeter in preprečiti zaplete ciroze in s tem povezano umrljivost, vendar je uspešnost zdravljenja pri bolniku z že razvito cirozo manjša, kot pri bolnikih, ki ciroze še nimajo. Pri bolnikih z dekompenzirano jetrno cirozo obstaja majhna verjetnost, da bo usmerjeno zdravljenje kroničnega hepatitisa uspešno, izredno pomembno pa je zdraviti zaplete in, če ni kontraindikacij, bolniku ponuditi tudi možnost presaditve jeter. Pri odločitvi za presaditev jeter pri kroničnem hepatitisu in cirozi je potrebno bolnika uvrstiti na čakalno listo, opraviti vse ustrezne izhodiščne preiskave, in, če je le možno, kronični hepatitis zdraviti pred samim posegom presaditve. Ponovne okužbe jeter v presajenem organu so pogoste, kar zmanjšuje preživetje takih bolnikov. Rak jeter Pomemben zaplet pri kroničnem virusnem hepatitisu je tudi primarni jetrnocelični rak. Okužbi s HBV in HCV sta glavna nevarnostna dejavnika za njegov nastanek. Prav zaradi njiju je primarni jetrnocelični rak v svetu v porastu. Rak na jetrih sodi na peto mesto po pogostnosti rakavih bolezni v svetu, saj za njim zboli 5% svetovnega prebivalstva. Zdravljenje raka na jetrih kot posledice okužbe z virusom hepatitisa (HBV, HCV) je v prvi vrsti odvisno od velikosti rakave spremembe, od števila tovrstnih sprememb in njihove prisotnosti bodisi le v jetrih ali razširitve v bezgavke oziroma v oddaljene organe. Glede na te osnovne pogoje se lahko odločimo bodisi za kirurško odstranitev tumorja ali za transplantacijo jeter, s katero odstranimo raka, ne pa tudi osnovne bolezni, torej kronični hepatitis. Če transplantacija jeter oz. odstranitev tumorja ne prideta v poštev, so potrebni drugi načini zdravljenja vključno z biološko terapijo in kemoterapijo.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Pridružene bolezni

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu