Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Katka · Administrator foruma

STRES - NAŠ VSAKDANJI SPREMLJEVALEC
Lijana Brvar, mag.farm.Današnji tempo življenja komaj še dopušča trenutke za sprostitev, zabavo, razmišljanje. Prinaša nenehno nove obremenitve, pritiske, bojazni, ki v nas povzročijo stres.

Kdo ga ne pozna?
Tekmovalni duh na vseh področjih življenja, čimveč v čimkrajšem času, so dejavniki, ki vsekakor zvečujejo stres.

Stres je reakcija telesa in naše duševnosti na vsakodnevne napetosti in pritiske,ki smo jim izpostavljeni.
Nastaja torej v človekovi notranjosti, ne v okolju. V okolju so le sprožilci stresa t.i. stresorji, reakcija pa se porodi v človeku, ko subjektivno oceni, da nečesa ne bo zmogel.
Kako stresen bo odziv, je odvisno predvsem od nas samih- od našega dojemanja in presoje, od tega, kako bomo razumeli dogodek v glavi. Odvisen je tudi od naše pripravljenosti za premagovanje težav, naše osebnosti, psihične trdnosti, pa tudi izkušenj iz preteklosti.
Mnogi tudi ne zapadejo v stresne situacije, ker znajo s stresom upravljati.

STRESORJI - SPROŽILCI STRESA

Strokovnjaki so stresorje razvrstili v nekaj skupin.
Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v našem življenju, ki jim ne moremo uiti, sprožijo pa lahko v nas hude notranje napetosti. Konflikti v družini, službi, strah pred izgubo delovnega mesta, hud bolnik v družini... so le nekateri primeri.
Stresorji ozadja so mogoče malo manj vidni, na videz nepomembni, pa vendar dolgoročno izzovejo stresne reakcije. Vsiljen ritem dela, hrup na delovnem mestu ali doma, neustrezne stanovanjske razmere... vplivajo na naše duševno in telesno počutje in delovno sposobnost.
Kataklizmični stresorji pa so npr. katastrofe, ki prizadenejo večje skupine ljudi npr. potresi, poplave, letalske nesreče...
Zanje so značilna podoživljanja travmatičnega dogodka v obliki morastih sanj...

ODZIV ORGANIZMA

Stres se sproži ob subjektivni oceni, da smo ogroženi. Takrat hipotalamus (možgani) izda povelja za sproščanje stresnih hormonov in aktivacijo nehotnega živčevja.
Namen te obrambne reakcije je oskrbeti organizem z dovolj energije in jo posredovati organom, ki jo trenutno najbolj potrebujejo (srce, mišice, možgani).
Med stresnimi hormoni sta najbolj znana hormon skorje nadledvične žleze kortizol in hormon sredice nadledvične žleze adrenalin.
Kortizol poviša koncentracijo krvnega sladkorja (tako, da prepreči gradnjo beljakovin iz osnovnih zidakov aminokislin in se le te v jetrih pretvarjajo v sladkor).
Adrenalin pa pospeši utripanje srca in z usmerjenim oženjem in širjenjem žil preusmeri kri iz za preživetje manj pomembnih sistemov (prebavila, koža) v pomembnejše sisteme (mišičje).
Podobno delovanje ima tudi sočasna aktivacija nehotnega živčevja (simpatik).
Ta dogajanja so opazna tudi na zunaj in jih dobro občutimo. Občutimo razbijanje srca, okrepi se znojenje. Preusmerjanje krvi iz podkožja in prebavil v mišičje ima za posledico bledico in občutek tiščanja v želodcu...
V pradavnini - v primeru bega pred divjo živaljo je bil tak odziv organizma smiseln, saj je omogočal optimalni telesni odgovor. Naš prednik je bil pripravljen na beg ali boj. Ko je nevarnost prenehala, je hipotalamus preklical izredno stanje, vsi procesi so se umirili.

VPLIV STRESA NA ZDRAVJE

Danes žal nismo izpostavljeni le akutnim nevarnostim. Preobilica delovnih nalog, obveznosti, pritiskov na eni strani in premalo časa na drugi strani - nas nenehno spravlja v stres.
Količina stresnih hormonov je sicer manjša, učinki teže prepoznavni, vendar lahko v daljšem obdobju trajno okvarijo organizem. Dolgotrajno povečana napetost mišic se kaže v pogostih glavobolih, povišan nivo adrenalina povzroča nespečnost.
Ker je želodčna sluznica slabše prekrvavljena, se rahlo stanjša, upočasni se izločanje zaščitnih dejavnikov... pojavijo se lahko razjede na želodcu ali dvanajstniku (stresni ulkus).
Zaradi oženja žil se lahko poviša krvni tlak, ob laboratorijskem pregledu nam ugotovijo povišane vrednosti sladkorja in maščob v krvi... Pojavijo se t.i. dejavniki tveganja za srčni infarkt in možgansko kap.
Med dolgotrajne telesne posledice stresa pa spadajo tudi vrtoglavice, bolečine v vratu, križu, pojavi se lahko kronična utrujenost, izgorelost. Nenazadnje tudi zmanjšana telesna odpornost.
Stres dokazano oslabi delovanje imunskega sistema. Še zlasti pri starejših. Vse pogosteje se nas lotevajo prehladna obolenja in gripe - poveča se torej dovzetnost za okužbe, pa tudi rakava obolenja.
Pride lahko tudi do tako spremenjenega delovanja imunskega sistema, da ta ne ve več "kaj je naše in kaj tuje". V takih primerih lahko zbolimo za t.i. avtoimunimi obolenji (npr. revmatoidni artritis, kronične vnetne črevesne bolezni...)

PSIHIČNI ODZIV NA STRES

Na stres se odziva vsak človek drugače. Odzivi so deloma podedovani, deloma pridobljeni. Nekateri se odzivajo s strahom, tesnobo (anksiozno stanje), drugi razvijejo depresivno stanje.
Posledice dolgotrajnega stresa so tako lahko slaba koncentracija, pozabljivost, izguba smisla za humor, napetost, živčnost, vznemirjenost. Pojavijo se lahko strah, zaskrbljenost, pesimizem ali pa neučakanost, jeza, agresivnost, tudi brezbrižnost in izguba motivacije.
Tudi zloraba alkohola, drog, prenajedanje in zvečano kajenje so lahko posledice dolgo delujočega stresa.

ZDRAVLJENJE STRESA Z ZDRAVILI

Zdravljenje stresa z zdravili je učinkovito le v akutni fazi. Sintezna pomirjevala (ki jih dobimo le na zdravniški recept) so nam lahko v pomoč, saj zmanjšajo strahove, tesnobo, napetost. Vendar so zdravila izbire zgolj za akutni stres (npr. noč pred operacijo), le v izjemnih stresnih situacijah se lahko uporabljajo največ tri mesece. Dolgotrajna raba sinteznih pomirjeval namreč povzroča odvisnost (podobno kot alkohol).
Brez zadržkov lahko posežemo le po nekaterih zeliščnih pripravkih, ki so na voljo v lekarnah brez recepta. Ti so varni, če jih uporabljamo v skladu z navodili. Na našem trgu so zeliščni pripravki iz šentjanževke, hmelja, poprove mete, navadne melise in zdravilne špajke in sicer v obliki tablet, kapljic in čajev. Novejše pa je prehransko dopolnilo naravnega izvora (mlečni hidrolizat), ki deluje pomirjevalno in uravnava neželene posledice stresa. Tudi ta preparat nima stranskih učinkov.
Pomirjevala so torej samo "bergle, da shodimo".
Treba je spremeniti okoliščine, zdraviti vzrok in ne posledic!

KAJ STORITI? KAKO PREMAGATI STRES?

Najprej je treba stres prepoznati in si ga priznati. Šele nato ga lahko začnemo obvladovati.
Ne dovolimo, da stres premaga nas - mi moramo premagati njega!
Najslabše je zanikanje problema, češ "nič se ni zgodilo". S tem problema ne rešimo. Mnogo bolje se je z njim spoprijeti.
Uspešneje se spoprimejo s stresom ljudje, ki so nagnjeni k temu, da ocenjujejo stresno situacijo kot nekaj, kar lahko nadzorujejo, obvladujejo.
Podobno velja za tiste, ki postanejo pod vplivom stresa dejavnejši, ga vzamejo kot izziv. Za takšne ljudi stres ni nujno nekaj negativnega. Če znamo s stresom upravljati, je lahko tudi pozitiven (eustres - t.i. dobri stres), kajti človek ima takrat več motivacije, poveča se zbranost, učinkovitost.
Ko ocenimo, da situacijo lahko obvladamo, se sproščajo celo hormoni ugodja. Zato so drobni pozitivni stresi lahko sestavina človekovega dobrega počutja. Sodobni človek teži k temu, da doživi čim več tega pozitivnega stresa.
Tudi optimizem in humor sta dokazano koristna - celo pri hudih boleznih.
Saj vendar vsi poznamo rek "smeh je pol zdravja". Upoštevajmo ga!
Jemljimo stres kot nekaj normalnega, brez česar v življenju pač ne gre.
Razmišljajmo pozitivno in se veselimo vsakega novega dne! Pozitivno mišljenje in optimistično razpoloženje povečata sposobnost in brezhibnost imunskega odziva organizma.
Pri vsem tem so nam lahko v pomoč različne vaje za sprostitev, pa tudi splošni ukrepi za krepitev zdravja. Uravnotežena prehrana, več gibanja (po možnosti na svežem zraku), dobri odnosi v družini, delovnem in bivalnem okolju, so zelo pomembni. Še vedno radi jemo preveč, zlasti mesa in enostavnih ogljikovih hidratov (slaščice). Raje jejmo več sadja in zelenjave, uživajmo manjše obroke večkrat na dan. Privoščimo si zajtrk, dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico in večerjo. Vendar se izogibajmo obilnih obrokov, še zlasti zvečer pred spanjem.
Tudi rezultati gibanja so opazni takoj: zadovoljstvo, zdravje, lepši videz, samozavest... Na ta način najlaže sprostimo nakopičene napetosti.
In še - imejmo se radi!

Katka · Administrator foruma

Prepoznajte znake stresa!

Naučite se prepoznati glavne opozorilne znake stresa in ukrepajte še pravi čas.

Stresu se ne moremo ogniti, kot se lahko ognemo pijanemu lokalnemu pretepaču, ki se mu je pravkar rodil otrok in želi praznovati z butanjem glav obiskovalcev bara v zid. Ko stres zaznate, je največkrat že prepozno.

Koža
Luskavica: Koža proizvaja celice desetkrat hitreje, kot je normalno, in povzroča izpuščaje na koži. Natančen vzrok za nastanek luskavice ni znan, vendar domnevajo, da jo lahko povzroča stres.

Želodec
Pekoča bolečina: Kadar je človek pod pritiskom, se izločajo velike količine želodčne kisline, kar povzroča pekočo bolečino in tudi razjede na želodcu.

Čeljust
Boleč čeljustni sklep: V žvečilnih mišicah nastane krč, zato škripate z zobmi.

Nos
Prehladi: Velike količine stresnih hormonov slabijo imunski sistem, zato hitreje podležete prehladu in nahodu.

Glava
Tenzijski glavoboli in migrene: Pretok krvi v možgane je moten zaradi zakrčenih mišic v vratu in na glavi ter zaradi velike količine adrenalina.

Slab spomin: Zaskrbljenost slabo vpliva na kratkoročni spomin in zmožnost koncentracije.

Lasje
Alopecija: Zaradi napetosti in krčev v lasišču so nekateri deli manj prekrvljeni, zato tam lasje izpadajo.

Trihotilomanija: Medicinski izraz za pojav, ko se posamezniki na stres odzovejo tako, da si pulijo lase. Vsaka 50. oseba, ki trpi zaradi stresa, si tako ali drugače puli lase.

Ustnice
Herpes: Gre za virus, ki ga ima samo v Veliki Britaniji 12 milijonov ljudi. Tiho počiva v telesu in se aktivira, kadar ste v stresu.

Noge
Sindrom nemirnih nog: Zdi se vam, da vas v nogah zbada in da vam noge gorijo, zato začutite nenadno potrebo po premikanju nog. Prizadene vsakega 20. posameznika. Po navadi se pojavi zaradi utrujenosti in napetosti.

Krči: Kadar ste v stresu, se v mišicah sprošča več mlečne kisline, zato mišice, zlasti če pri delu veliko sedite, ostanejo ujete v nekem položaju.

Penis
Impotenca: Pogosta tegoba zaposlenih moških, saj napetost in stres zmanjšujeta poželenje.

Katka · Administrator foruma

Kako prepoznate stres?

Če bi vas vprašali 'Ali ste pod stresom?', bi večina med vami najverjetneje odgovorila, da tega problema nima. Številke govorijo drugače: po nekaterih raziskavah je namreč kar 70 do 80 % vseh obiskov bolnikov pri zdravniku zaradi bolezni, ki so povezane s stresom.

Spodnje vrstice vam bodo v pomoč, da boste prepoznali opozorilne znake stresa in se pravočasno obvarovali njegovih škodljivih posledic.

Opozorilni znaki

Čustva
napetost, razdražljivost, spremembe razpoloženja, občutek negotovosti, zadrege, strah

Telesni znaki
glavobol, bolečine v vratu ali hrbtu, motnje spanja, bolečine v želodcu, slaba odpornost, razbijanje srca, suha usta, utrujenost, vznemirjenost, prebavne motnje, zvečano znojenje

Misli
težave s koncentracijo, neorganiziranost, pozabljivost, samokritičnost, strah pred neuspehom, zaskrbljenost, pesimizem, potrtost, izguba motivacije, brezbrižnost, omahljivost, nezmožnost sprejemanja odločitev, obsedenost s prihodnostjo

Vedenje
vzkipljivost, zadirčnost nad prijatelji, razpoloženjska nihanja, prenajedanje ali izguba apetita, zvečano število pokajenih cigaret (pri kadilcih), izguba smisla za humor, jok

Katka · Administrator foruma

5 najpogostejših zmot o stresu

1.
Stres je neizbežen.

NI RES. Ljudje se namreč na enako situacijo različno odzivamo: eden bo doživel visoko stopnjo stresa, medtem ko bo za drugega ista situacija malo ali sploh ne obremenjujoča. Če ste med prvimi, vas bo gotovo razveselilo dejstvo, da se lahko iz človeka, ki je pogosto pod stresom, tudi vi spremenite v človeka, ki stresne situacije uspešno premaguje. Ko boste spoznali, kaj je stres in kaj ga povzroča, boste lahko preprečili ali odstranili večino stresa, ki ga doživljate v vsakdanjem življenju.
2.
Stres mine sam od sebe.

NI RES. Če se s stresom ne soočimo, se v nas nalaga in lahko povzroči trajne negativne posledice na naše zdravje. V stresnih situacijah smo napeti, razdražljivi in se težko zberemo. Zaradi tega smo manj učinkoviti in ne dajemo od sebe vsega; to pa stres še dodatno povečuje. Pojavljati se lahko začnejo značilne zdravstvene težave (gl. 5. točko), zato čakanje, da stres mine sam od sebe, nikakor ni koristno.
3.
S stresom se ne moremo spoprijeti sami.

NI RES. Stres ni ‘nekaj’, kar obstaja in nas napa de kot kužna bolezen. Stres je le beseda, ki jo uporabljamo za opis na stotine različnih situacij in pritiskov, s katerimi se soočamo v vsako dnevnem življenju (npr. težave v odnosih z ljudmi, z delom povezani pritiski, natrpani urni ki, druge obveznosti) in v nas povzročajo občutek zaskrbljenosti, tes nobe, nemira in včasih celo jeze. Vprašati bi se morali, kaj lahko storite, da boste lažje kos stresu, ter katere težave vas tarejo in kako jih lahko uspešno premagate, da boste v življenje znova vnesli mir in zadovoljstvo.
4.
Naravna zdravila so blažev žegen.

NI RES. V stresni situaciji, ko moramo normalno funkcionirati, si lahko učinkovito pomagamo z naravnimi zeliščnimi pripravki, ki vsebujejo baldrijan ali meliso. Dokazano je, da izvlečki teh rastlin blagodejno vplivajo na naše počutje, zato se počutimo bolj sproščeni in pomirjeni. Tako se lažje soočimo z vsakdanjimi izzivi in vzroki za nastalo stresno situacijo ter se učinkoviteje lotimo njihovega reševanja.

5.
Stres ne povzroča nobenih posledic.

NI RES. Preobilica stresa povzroča številne bolezni. Kadar smo v stresu, nas boli glava, slabo spimo, izgubimo motivacijo, pogosto smo depresivni, napeti, živčni in razdražljivi. Pri dolgotrajnem stresu se pogosto pojavijo glavobol in bolečine v vratu, nespečnost, težave z želodcem, prebavne težave, bolečine v križu, kronična utrujenost oz. izgorelost, odpornost organizma se zmanjša. Stres prav tako prispeva k razvoju debelosti, k zvišanju krvnega tlaka, boleznim srca, kapi in drugim boleznim.

Katka · Administrator foruma

10 koristnih napotkov za obvladovanje stresa

1.
Vzemite si minutko zase: karkoli že počnete, upočasnite ritem ali prekinite aktivnost in globoko dihajte.

2.
Organizirajte si čas: vnaprej načrtujte svoje obveznosti. Naredite seznam obveznosti, jih razvrstite po pomembnosti in naredite urnik njihovega izpolnjevanja.

3.
Sprostite se: družite se s prijatelji, pojdite na izlet z družino, obudite svoje najljubše hobije.

4.
Več se pogovarjajte. Zadrževanje čustev in nezadovoljstva v sebi povečuje stres. S pogovorom boste zbistrili svoje misli in se sproščeno lotili reševanja težav.

5.
Razmišljajte pozitivno: osredotočite se na svoje prednosti in v vsaki situaciji poskusite najti kaj dobrega.

6.
Začnite se ukvarjati s športom: dovolj je že 15 do 30 minut telovadbe trikrat na teden. Tako boste preoblikovali svoje telo, okrepili srce, izboljšali svoje počutje in bolje spali.

7.
Čimveč se smejte!

8.
Vzemite si čas zase: pojdite na sprehod, uživajte ob branju dobre knjige ali se posvetite cvetlicam na vašem vrtu.

9.
Ni treba, da imate vedno prav. Naučite se odpuščati, najprej sebi.

10.
Ozrite se in poiščite koščke sreče okoli sebe: naučite se sprejemati komplimente, uživajte v sončnem dnevu, drobnih trenutkih sreče in razmišljajte pozitivno.

Katka · Administrator foruma

10 napotkov za obvladovanje stresa pred izpitom

Odštevate dneve do izpitnega roka?
Se obseg snovi, ki jo morate do takrat predelati, iz dneva v dan povečuje?

1.
Vzemite si dovolj časa za študij in se dobro pripravite.

2.
Naredite si povzetke pomembnejših vsebin, ki vam bodo v pomoč pri ponavljanju.

3.
Priskrbite si izpitna vprašanja s prejšnjih rokov.

4.
Pri kolegih se pozanimajte o profesorjevih zahtevah.

5.
Za sprostitev se ukvarjajte s športom.

6.
Omejite količino popite kave in alkohola.

7.
Noč pred izpitom se dobro naspite.

8.
Na izpitu najprej pozorno preberite navodila in naloge ter si ustrezno porazdelite čas, ki ga imate na voljo za reševanje, po posameznih nalogah.

9.
Najprej odgovorite na vprašanja, ki jih obvladate; k drugim se boste vrnili pozneje.

10.
Ne obremenjujte se s količino napisanega: pomembna je vsebina.

Katka · Administrator foruma

10 napotkov za obvladovanje stresa v službi

1.
Naredite seznam nalog, ki jih morate opraviti, razvrstite jih po pomembnosti in naredite urnik, kdaj jih boste opravili.

2.
Ocenite čas, ki ga boste porabili za posamezne naloge. Vzemite si dovolj časa za vsako nalogo. Izognite se časovnemu pritisku in pripravi stvari v zadnjem hipu.

3.
Priskrbite si vse informacije, ki jih potrebujete za svoje delo.

4.
Dogovorite se za sprejemljive roke za izpolnitev svojih obveznosti.

5.
Vedno se najprej lotite najpomembnejše naloge in jo dokončajte, preden se lotite druge.

6.
Delo prekinjajte z rednimi odmori – že 5-minutni odmor lahko deluje pomirjujoče in sproščujoče.

7.
Vzemite si čas za sprostitev in pogovor s prijatelji in sodelavci.

8.
Bodite v dobrih odnosih s sodelavci.

9.
V konfliktnih situacijah ohranite mirno kri in mirno argumentirajte svoje stališče.

10.
Naučite se reči ‘NE’ vsemu, česar ne boste zmogli narediti oz. ne sodi v vaše delovno področje.

Katka · Administrator foruma

Zdravilne rastline za lajšanje stresa

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

Baldrijan je trajnica, ki zraste do 1,2 m visoko. Ima pernato deljene liste in belo-rožnate cvetove. Rastlina izvira iz Evrope in severne Azije, kjer raste na bolj vlažnih rastiščih.

Zdravilna dela rastline sta korenina in korenika, ki vsebujeta do 1,4 % eteričnega olja, katerega sestavine so pomembne za delovanje baldrijana. Ime rastline izhaja iz latinščine: "valere" pomeni biti zdrav oziroma močen. Drugi viri navajajo, da naj bi bilo ime povezano z rimskih cesarjem Publiusom Liciniusom Valerianusom.

Baldrijanove zdravilne učinke so odkrili že v 1. stoletju našega štetja, saj ga je grški zdravnik Dioscorides priporočal za množico medicinskih težav: za težave s prebavo, slabost, težave z jetri in okužbe sečil, pomagal pa naj bi celo pri epilepsiji. Indijska ajurvedska medicina in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata pri zdravljenju nespečnosti in nervoze.

Baldrijan je danes najbolj uporabljan sedativ v Evropi. Obstaja namreč več kot sto farmacevtskih pripravkov, ki ga vsebujejo. Dokazano je, da deluje pomirjevalno, umirja tesnobo, spodbuja apetit in znižuje zvišan krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti, predvsem zaradi živčnosti, in je učinkovito zdravilo pri spopadanju s stresom, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, razdražljivosti, tesnobi in motnjah zbranosti. Sprošča prenapete mišice, pomaga pa tudi pri astmi, kolikah, menstrualnih bolečinah in sindromu razdražljivega črevesja.

Pri motnjah spanja so na voljo tudi različni hipnotiki in pomirjevala, predvsem iz skupine benzodiazepinov, vendar ta po daljši uporabi povzročajo odvisnost, po prenehanju jemanja se pri bolnikih pojavi odtegnitveni sindrom. Stranski učinki benzodiazepinov so tudi jutranja utrujenost z glavobolom, zmanjšana odzivnost, nespečnost, omotičnost, zaspanost, vrtoglavica, razdražljivost in nočne more. Teh negativnih lastnosti pri uporabi baldrijana ne opazimo.

Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih spojin, slovi pa po svoji izjemni varnosti.

Navadna melisa (Melissa officinalis)

Melisa zraste do meter in pol visoko. Prepoznamo jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih listih, ki so svetlo zelene barve in imajo izrazit vonj po limoni. Cveti od julija do septembra. Raste predvsem v vzhodnem Sredozemlju in zahodni Aziji. Ime rastline izhaja iz grške besede "melissa", kar pomeni čebela, kajti čebele na tej rastlini rade nabirajo med.

Melisa se uporablja že stoletja. Rimljani in Grki so jo uporabljali za obvezovanje ran in zdravljenje strupenih pikov ali ugrizov. Arabci so jo uporabljali za zdravljenje depresije in anksioznosti, Angleži pa so jo dodajali v pripravke za loščenje pohištva.

Melisa deluje pomirjevalno in se zato uporablja v pripravkih za pomirjanje, predvsem v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami. Pomirjevalno deluje eterično olje. V njem sta najučinkovitejša citral in citronelal. Uporablja se tudi pri prebavnih težavah, saj deluje karminativno (preprečuje nastajanje črevesnih plinov) in spazmolitično (blaži krče gladkih mišic). Deluje tudi protibakterijsko, pospešuje potenje, zavira delovanje ščitnice in deluje protivirusno proti virusu Herpes simplex.

Melisa pa ni samo zdravilna rastlina, ampak tudi začimba. Uporablja se za odišavljenje sladkih pijač, predvsem limoninih, saj je z dodatkom melise okus izrazitejši. Dodajamo jo tudi ribam, perutnini in solatam.

Poprova meta (Mentha piperita)

Poprova meta zraste do 80 cm visoko. Divje raste po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je naravni hibrid med vodno meto (Mentha aquatica) in klasasto meto (Mentha Spicata). Ima štirirobo steblo in nazobčane liste, ki so zdravilni del rastline.

Ime rastline Mentha piperita izhaja iz grške besede "Mintha", kakor je bilo ime mitološki nimfi, ki se je spremenila v to rastlino.
Posušene metine liste so našli že v egipčanskih piramidah, ki so bile zgrajene okoli leta 1000 pred našim štetjem. Uporabljali so jo tudi stari Grki in Rimljani.

Poprova meta deluje karminativno, sprošča mišične krče, pospešuje znojenje in je antiseptik. Glavni nosilec protibakterijskega delovanja je eterično olje z mentolom in mentonom. Rastlina spodbuja izločanje žolča in prebavnih sokov. Uporablja se v kombinaciji z baldrijanom in meliso. Mešanica namreč pomirja, pomaga pri nervozi, stresu in nespečnosti. Poprova meta s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku.

Tudi poprova meta se uporablja kot začimba. Pogosta je v turški kuhinji v kombinaciji z jogurtom; podobno se uporablja tudi v Libanonu in Izraelu. Posebna specialiteta v zahodni Aziji je jagnje, pečeno na žaru in začinjeno z meto. Jed se imenuje kebab. Meta pa je še posebej priljubljena v Vietnamu, kjer jo uporabljajo svežo, postrežejo pa jo skoraj k vsaki jedi, če ne drugače, le za okras.

Dražeji in kapsule Persen® vsebujejo suhe izvlečke korenine baldrijana, listov navadne melise in listov poprove mete.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli