Danes je 10 Maj 2024 11:13
Poglej neodgovorjena sporočila

Uporabniško ime:     Geslo:

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov



Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 
 Avtor   Sporočilo 

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 23 Jun 2009 07:52    Naslov sporočila: Diete pri želodčnih težavah
 Odgovori s citatom  

Želodčne težave so različne, pogosto pa je prizadet tudi dvanajsternik. Ena takih bolj »nedolžnih« težav, vendar zelo motečih, je zgaga, pri kateri pride kisel želodčni sok v spodnji
del požiralnika. Težavo danes zdravijo z ustreznimi zdravili in izključitvijo tistih živil, ki vplivajo na spodnji del požiralnika. Oglejmo si še nekaj najbolj značilnih želodčnih težav. Kako ukrepati pri prehrani, smo se poslužili nasvetov in pogledov priznanega strokovnjaka
na področju dietetike, prof. dr. Dražigosta
Pokorna, dr. med.


Akutno vnetje želodčne sluznice
Vzroki za vnetje so lahko prevelika količina zaužitih alkoholnih pijač, močno dražeča hrana, alergija na hrano, zastrupljena hrana, stres, zdravila, infekcija z bakterijo Helicobakter
pylori ali terapija z obsevanjem. Težavo praviloma spremljajo krčevite bolečine, bruhanje
in neješčnost. Bolezensko stanje je običajno
burno, vendar traja praviloma le dan ali dva. Ker gre za kratko obdobje, je najboljša dieta stradanje z uživanjem mlačnih čajev, na primer kamilic, vendar brez sladkorja. Primerna
je tudi mlačna mineralna voda ali prekuhan
čaj. »Ko se začne bolezen umirjati, začnemo
v prehrano dodajati zakuhane nemastne juhe, pretlačeno zelenjavo in kuhano mleto meso. Mleko naj bo toplo, lahko tudi razredčeno z vodo. Če bolniku ne paše hrana, ga ne silimo k uživanju. Tek naj ureja narava. Nikakor pa mu ne ponudimo hrane, ki močno draži, hrane z ostrimi začimbami
(npr. s poprom, papriko, čilijem in cimetom),
kofeinskih napitkov (kave, kokakole), pravih čajev ter alkoholnih pijač,« svetuje dr. Dražigost Pokorn.


Kronični gastritis
Veliko bolnikov z vnetjem ali s katarjem želodčne sluznice (kronični gastritis) ima dovolj ali preveč želodčne kisline. Težava običajno
doleti zelo zaposlene, kadilce, s skrbmi, ki so tudi priložnostni pivci alkoholnih pijač. Za bolnike s to težavo je najbolje, da uživajo hrano, ki jim ne dela težav. Katera je to, bodo najlažje odkrili sami tekom prehranjevanja. »Kljub temu je dobro, da se izogibajo začimbam
in pikantnim omakam ter močnejšim mesnim juham, prav tako tudi močno sladkim
jedem. Nekaterim zelo škodijo tudi orehi in lešniki, drugim fižol in zelje. Bolnik naj se vsekakor izogiba alkoholnim pijačam in kavi, na dan pa naj zaužije tri do pet obrokov,« svetuje
dr. Pokorn.

Iz prehrane izločimo mastne juhe, ekstrakte,
vse začimbe, sladke, močno slane in kisle jedi, pečene in ocvrte jedi, pikantne sire, alkohol, močno kavo, močan čaj in kajenje. Izločiti je treba tudi vso hrano, ki želodec mehanično spodbuja k izločanju in motoriki: grobo surovo zelenjavo, sadje, grobo in kitasto
meso, svež kruh, žgance, cmoke, štruklje, otrobe in graham kruh. Zelo primerna je lahko prebavljiva beljakovinska hrana, npr. mlado meso, mlad sirček, mehko kuhano jajce, mleko in mlečne pijače. Ta živila so še posebej
priporočljiva. Če bolnik ne prenese mleka, ga lahko razredčimo s čajem, z žitno kavo, mineralno vodo ali s sadnim sokom. Hrana, ki jo ponudimo, naj bo kašasta ali dobro sesekljana
ter primerno topla .

Kronični gastritis s pomanjkanjem želodčne kisline
Ta težava zahteva drugačno dieto, saj imajo bolniki običajno zelo slab tek in nizko telesno
težo. Pogosto jim primanjkuje tudi vitamina
B12. Bolnikom s pomanjkanjem želodčne kisline ustrezajo kisle jedi. »Priporočamo kisle solate, lahko tudi mesne, če so iz mehkega mesa. Mleko jim običajno škodi, lahko pa uživajo
vse vrste kislega mleka, če nimajo težav z drisko in napenjanjem. Priporočamo tudi mesne juhe in domače začimbe, ne pa preveč
ostrih začimb, kot so poper, paprika in surova čebula,« pravi dr. Pokorn.
»Bolnik naj se vsekakor izogiba alkoholnim pijačam in kavi, na dan pa naj zaužije tri do pet obrokov.«

Pri razjedi dvanajsternika
je dieta le del zdravljenja.
Zelo pomembna so tudi zdravila in ureditev bolnikovih osebnih težav in razmer.

Razjeda na želodcu
Dieta pri razjedi na želodcu je enaka zdravi in uravnoteženi prehrani, če pa pride do poslabšanja bolezni, mora bolnik izključiti vsa živila, ki mu delajo težave. Hrana mora biti redna, najbolje 3–5 ne preobilnih obrokov na dan, z dovolj sadja in/ali zelenjave.

Hiperplastična gastropatija
Za hiperplastično gastropatijo ali Menetrierjevo
bolezen so značilne zadebeljene gube želodčne sluznice in močna izguba beljakovin.
Posledica tega je lahko hipoproteinemija (znižana koncentracija beljakovin v krvni plazmi) in celo ascites. Pri tej bolezni je prehrana
podobna splošni želodčni dieti z zadostno
količino beljakovinskih živil.

Ulkus ali peptična razjeda
Pri tej težavi je lahko prizadeta stena želodca, požiralnika ali dvanajsternika. Razjede nastanejo,
če agresivni dejavniki prevladujejo nad obrambnimi, ki preprečujejo nastanek bolezni.
Tudi v tem primeru se mora bolnik izogibati
alkohola in ostrih začimb, prav tako mora izključiti vso hrano, po kateri ima težave, ter prenehati kaditi. Posebna »ulkusna dieta« danes ni več potrebna. Kava in blage začimbe so dovoljene, če bolnik po njih nima težav.
Primer diete pri kroničnem vnetju ali katarju želodčne sluznice (kronični gastritis)
Dnevni obrok:
Zajtrk
mehko kuhano jajce, prepečenec in mleko
dietna hrenovka, prepečenec ali en dan star kruh in mleko z žitno kavo
sirček, prepečenec ali en dan star kruh in kakav

Malica
jabolko in keksi
sadni jogurt, prepečenec ali keksi
kompot

Kosilo
krompirjeva kremna juha, dušeno mlado meso, krompirjeva kaša, zelenjavna
prikuha ali solate iz kuhane zelenjave,
jajčna krema
močnikova juha, dušen riž na maslu ali olju, sadna solata
zelenjavno-mesna enolončnica iz mlade zelenjave, mesa, krompirja in riža

Malica
jogurt po želji in prepečenec
mleko
kislo mleko

Večerja
zelenjavno-mesna solata, en dan star kruh
mlečni riž ali zdrob, sadni sok
puding, jajčni narastek in mleko

Dopolnilni obrok
mleko, mlečne pijače, mineralne vode
nesladkani sadni sokovi, kompoti, čežane
keksi, prepečenec

Pri razjedi dvanajsternika je dieta le del zdravljenja. Zelo pomembna so tudi zdravila in ureditev bolnikovih osebnih težav in razmer.
Bolj primerni so pogosti in manjši obroki hrane. »Dnevni jedilnik obogatimo z vitaminsko
prehrano ter pripravimo več mesnih obrokov
hrane ali ustreznih zamenjav, npr. mehko kuhano jajce, mlačne jedi, sir, perutnina in ribe. Zelo dobra sta sirček in skuta, ustrezajo tudi kisli mlečni izdelki,« dodaja dr. Pokorn.
Zdravljenje želodčne razjede ni samo dietno.
Poskrbeti je treba tudi za počitek, razbremenitev
ter splošno okrepitev. Bolnik mora prav tako opustiti kajenje in pitje alkoholnih
pijač. Če bolnik upošteva vsa ta navodila,
se ob trajni varovalni dieti in vzdrževanju
dobre telesne kondicije razjeda hitro pozdravi in se ne ponovi, če pa navodil ne upošteva, lahko bolezen ostane kronična.

Operacija (resekcija) želodca
Kirurgi pri operaciji razjede na dvanajsterniku ali želodcu odstranijo običajno večji del želodca, celo do tri četrtine. Želodec se tako zmanjša in obenem izgubi tudi večji del tistega dela sluznice, ki tvori želodčno kislino, in tudi mišično zaporo pilorus, ki zadržuje hrano. Po operaciji hrana hitreje preide iz želodca v tanko črevo. Manjši želodec sprejme po operaciji manj hrane, težje pa prebavlja jedi, za prebavo katerih je potrebna obilica želodčne kisline in ki dalj časa ostanejo v želodcu. To so na primer meso, stročnice, sir, cmoki, svaljki, žganci, nekatera zelenjava in mleko.
»Pogosto se zgodi, da ljudje po operaciji želodca ne prenašajo mleka, zato se dieto za njih sestavlja individualno. Lahko se zgodi, da bolnik dobro prenaša sveže mleko, ne pa npr. ajdovih žgancev. Ker obstaja pri ljudeh, ki so imeli operacijo
želodca, velika možnost, da gre hrana iz želodca oziroma požiralnika prehitro
v tanko črevo, mora dieta to preprečevati. Iz prehrane je treba izločiti čiste in kompleksne ogljikove hidrate, kot so testenine, riž in žganci,« poudarja dr. Pokorn in opozarja na živila, ki jih je primerno uživati ter dodaja: »Bolnik naj raje uživa pogoste in manjše obroke hrane, vzdržuje naj elektrolitsko ravnotežje in ravnotežje vode v organizmu. Pogosto naj pije, najbolje pol ure do uro po obroku hrane. Če je potrebno, naj se po obroku uleže, da prepreči prehiter prehod hrane v črevo. Včasih pomaga dodatek pektina v vsakdanjo prehrano.«
Po operaciji se lahko zmanjšata telesna masa in tek, primanjkovati lahko začne vitamina B12 in folne kisline. Če je prebava maščob otežena, jih omejimo na najmanjšo količino. Zaradi hitrega prehoda hrane iz želodca v črevo in vzdolž črevesja se lahko pojavi tudi splošna slaba absorpcija hranil.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov


Pokaži sporočila:   

    Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Prehrana

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 


 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Stran 1 od 1
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas

Pojdi na:  


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.