Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Katka · Administrator foruma

Žitu, žitnim izdelkom, rižu in krompirju smo dali zeleno luč. To pomeni, da bomo s te največje poličke izbirali največ živil. Podrobneje bomo pogledali to skupino živil. Ta živila vsebujejo škrob, ki je pomemben vir energije. Vsebujejo tudi vitamine, minerale in prehranske vlaknine. Zapomnimo si da je teh več v polnozrnatih živilih, zato dajmo v naš vsakdanji jedilnik različne kaše, riž, krompir, žita in žitne izdelke. Lahko jih pripravimo na veliko različnih načinov. Bodimo le previdni, da jim ne dodamo preveč maščob.

Kot splošno vodilo za količino živil bomo uporabljali ENOTE. To so količine, ki jih ni treba tehtati. Pri razlagi enot bomo ponekod omenili dekagrame, ampak samo zato, da si količino lažje predstavljate. Hitro se boste namreč naučili oceniti enoto živila.

Pa začnimo z enoto kruha. Enota kruha je pol rezine (okrog 3 dag) ali pol žemlje. Dve veliki žlici kosmičev tudi pomenita enoto. Enota prepečenca je košček prepečenca. Velika žlica navedenih živil predstavlja enoto: ajdove ali prosene kaše, ješprenja, zdroba, moke, testenin. Tudi 2 keksa Albert ali Petit beure sta enota. Enota je krompir srednje velikosti. Dve žlici zlatih kroglic sta tudi enota živil iz skupine škrobnih živil. In koliko enot naj zaužijemo dnevno? Dnevno zaužijmo 10 – 16 enot. Da, sliši se veliko, toda videli boste, da jih lahko zlahka dosežemo. Poglejmo zgled: če zjutraj zaužijemo dve rezini kruha so to 4 enote. Sendvič, ki ga pojeste za malico, doda še dve enoti. Če za kosilo pripravimo dve veliki žlici riža, sta to dve dodatni enoti. Dva keksa Albert, zaužita popoldan (1 enota), in dva manjša krompirja, uporabljena za pripravo večerje, so še tri dodatne enote. Torej skupaj 11 enot.

Poskusite tudi vi prešteti enote živil iz skupine žit in žitnih izdelkov, ki jih dnevno zaužijete. Zanimivo in koristno bo.

Tudi drugo poličko naše piramide zdrave prehrane predstavljamo v barvah semaforja. Spomnimo se, zelena barva pomeni: jejte čim več živil iz te skupine. Na tej polički najdemo zelenjavo in sadje. Pa si oglejmo zelenjavo. Zelenjava vsebuje vitamine, kot sta C in A ter folijska kislina, in minerale, kot so železo, kalcij in magnezij, pa tudi antioksaditivne zaščitne snovi. Vsebujejo zelo malo maščob in veliko prehranskih vlaknin.

Ker se različne vrste zelenjave med seboj razlikujejo po hranilnih snoveh, ki jih vsebujejo, in njihovi količini, naj bo vaš izbor pester. Uživajte: zelenjavo zelene barve (špinačo, solato, brokoli, brstični ohrovt …), zelenjavo rumeno-oranžne in rdeče barve (korenje, kolerabo, paradižnik …) ter drugo zelenjavo (vse vrste solat, stročji fižol, čebulo, cvetačo, beluše, jajčevce …). Zelenjava zelene barve naj bo na mizi večkrat na teden, ker je posebno pomemben vir vitaminov in mineralov. Med zelenjavo štejemo tudi stročnice, ki so pomemben vir beljakovin in lahko nadomestijo meso. O njih bomo več govorili pri skupini živil meso in zamenjave, kajti ta živila smo umestili na nekoliko višjo in manjšo poličko prehranske piramide.

Predstavljamo količine zelenjave v enotah. Skleda solate, kitajskega zelja, radiča ali špinače (20 dag) predstavlja enoto. Za prvič si mogoče eno od omenjenih živil stehtajte, da dobite občutek za količino živila, ki šteje eno enoto. En lonček narezanega brokolija, brstičnega ohrovta, kolerabice, pora, kisle repe, kislega zelja ali stročjega fižola (10 dag) tudi predstavlja enoto. En lonček in pol cvetače, zelja ali ohrovta (15 dag) je ena enota. Enoto predstavlja tudi lonček sesekljane kuhane zelenjave ali 1 dl zelenjavnega soka. Enota je dva manjša paradižnika ali dve papriki. In koliko enot zelenjave naj zaužijemo dnevno? Dnevno zaužijmo 3-5 enot. Oglejmo si primer. Če ste na primer zaužili za kosilo skledo solate (1 enota), grah v prikuhi (1 enota) in sestavljeno solato (paradižnik 1, paprika 1, sir, pusto kuhano meso), so to 3 enote. Poskušajte nekaj dni spremljati, ali resnično zaužijete 3-4 enote zelenjave. Moramo se zavedati, da je ta skupina živil izredno pomembna in da prav teh živil v naši vsakdanji prehrani primanjkuje, čeprav je na naših vrtovih in tržnicah na voljo vedno več zelenjave.

S prehrano lahko največ naredite za svoje zdravje, če redno uživate zadostne količine zelenjave.

Sadje spada v skupino živil, ki ga na naši polici v obliki piramide najdemo na polički skupaj z zelenjavo. To pomeni, da naj uživamo sadje večkrat dnevno. Niti en dan brez sadja, se glasi priporočilo zdrave prehrane. Tako bomo zaužili vse pomembne snovi (minerale, vitamine, vlaknine, antioksidante). Vse to so zaščitne snovi, ki nas varujejo tako, da v organizmu »lovijo« strupene snovi (proste radikale). Prosti radikali nastajajo v organizmu in lahko poškodujejo celice v našem telesu. Tako prispevajo k nastanku številnih bolezni kot so poapnenje žil, bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka, sive mrene… Pred škodljivimi učinki prostih radikalov nas najbolje ščitijo zaščitne snovi iz zelenjave in sadja. Zdrava prehrana priporoča vsak dan 2 do 4 enote sadja. Kot enoto štejemo srednje veliko jabolko, breskev, pomarančo, banano ali hruško. Enoto sadja predstavlja ena skodelica ribeza, jagod ali malin (približno 25 dag). Tri majhne marelice, mandarine ali kiviji so tudi ena enota. Petnajst plodov češenj ali višenj štejemo kot enoto. Enoto predstavlja rezina lubenice (30 dag) ali rezina ananasa (15 dag). Dve žlici rozin, 4 suhe slive ali 6 suhih jabolčnih krhljev tudi štejemo kot enoto. Deciliter soka iz svežega sadja je tudi ena enota. Poskušajte ugotoviti, koliko enot sadja zaužijete dnevno. Zanimivo je spremljati število enot ves teden. Torej uživajte sveže sadje in sadne sokove ter zamrznjeno, vloženo ali posušeno sadje. In nasvet: izogibajte se sadju vloženemu v sladkornem sirupu (kompoti) ali zamrznjenemu sadju, ki mu je bil pred zamrzovanjem dodan sladkor, ter sladkanim sadnim sokovom. Tako se boste ognili tudi nepotrebnim kalorijam.

Zaužijmo dnevno pet enot sadja in zelenjave!

Na tretji polički piramide zdrave prehrane najdemo dve skupini živil, ki sta pretežno živalskega izvora: mleko in mlečne izdelke ter meso in zamenjave. Polička je manjša od prvih dveh, kar pomeni, da bomo uživali omenjenih živil manj kot živila s predhodnih dveh polic. Spomnimo se, na prvi največji polički so žita in žitni izdelki, na drugi pa zelenjava in sadje. Oglejmo si skupino živil, ki je sestavljena iz mleka in mlečnih izdelkov. Vsebujejo beljakovine, vitamine in minerale. So najbogatejši vir kalcija. Od količine kalcija je odvisno kako trdne in močne bodo naše kosti. Če ni dovolj kalcija nastane bolezen, ki jo imenujemo osteoporoza. Torej mladi in odrasli uživajmo mleko in mlečne izdelke vsak dan. Zdrava prehrana priporoča dve do tri enote mleka, jogurta, skute ali sira na dan. In kaj štejemo kot enoto? Skodelico mleka (2 dl) ali enako količino jogurta ali kislega mleka, 3 žlice skute, 2,5 dag sira (ta naj ne vsebuje več kot 30% maščob) ali trikotnik topljenega sira. Vsak dan zaužijte 4 dl mleka, jogurta ali kislega mleka ali 6 žlic skute ali 5 dag sira. Tako si boste zagotovili dovolj kalcija potrebnega za čvrste kosti. Dovolj kalcija v prehrani in gibanje preprečujeta razvoj osteoporoze. Mleko in mlečne izdelke običajno kombiniramo. Izbirajmo čim pogosteje mleko in mlečne izdelke z manj maščob, ker sodijo mlečne maščobe v skupino nasičenih maščob, ki so aterogene (pospešujejo nastanek poapnenja žil in bolezni povezanih s poapnenjem žil). Ko kupujete mleko in mlečne izdelke preverite kakšen odstotek maščob vsebujejo. Kupujte tiste z manj kot 3,2 % maščob, razen pri otrocih do konca tretjega leta. Za vroče poletne dni tekne lahke mlečne jedi. Če se odločimo za hladne jedi bo zadetek popoln.

Nadaljujemo s ogledom naše police v obliki piramide. Smo pri tretji polički na kateri najdemo mleko in mlečne izdelke ter meso in zamenjave. Oglejmo si skupino živil, ki je sestavljena iz mesa in zamenjav. Za rast in razvoj, kot tudi za obnavljanje telesa so potrebne tudi beljakovine živalskega izvora. Poleg beljakovin omenjena živila vsebujejo vitamine in minerale. Predvsem so to vitamini iz skupine B (B12) ter dva zelo pomembna minerala, železo in cink. Druga živila iz te skupine so stročnice in jajca. Jed iz stročnic (fižol, soja, čičerika….) nam lahko zamenja mesno jed. Prehranska piramida predlaga 2 do 5 enot živil iz te skupine dnevno. Enota je pol manjšega zrezka (okrog 4 dag), pol hrenovke, 4 velike žlice kuhanega fižola, soje, čičerike,leče ali 1 jajce. Ena velika žlica lešnikov, mandljev, sončničnih pečk ali 5 polovičk orehovih jedrc so tudi enota živila iz skupine meso in zamenjave. Tudi ena žlica sojine moke nadomesti enoto mesa. Svetujemo uživanje pustega mesa (vidno maščobo vedno odstranimo). Predvsem pa naj ribe zavzamejo pomembno mesto na naši mizi. Pozabljenim stročnicam pa vrnimo mesto na naši mizi. Bodite zmerni pri uporabi rumenjakov, ker vsebujejo zelo veliko holesterola. Pri pripravi jajčnih jedi vzemite le 1 rumenjak na osebo. Porcije lahko zvečate tako, da dodate namesto celega jajca 2 beljaka. Predvsem se izogibajte cvrtja, kajti ocvrte jedi vsebujejo veliko maščob.

Oglejmo si še zadnjo in najmanjšo poličko piramide zdrave prehrane. Na samem vrhu piramide so maščobe, olja in slaščice. Sem sodijo olja, mast, smetana, margarina, sladkorji, sladkane pijače, bonboni in sladki prigrizki. Ta živila imajo veliko kalorično vrednost in le malo hranilnih snovi, zato jih uživajte redko. Zavedajmo se, da živila živalskega izvora (meso in mesni izdelki ter mleko in mlečni izdelki) navadno vsebujejo veliko več maščob kot živila rastlinskega izvora. Tudi v teh skupinah lahko izbiramo tiste z manj maščob. Pri nas so na voljo številni mlečni proizvodi in mleko z manj maščobe. Lahko izberemo pusto meso (piščanec brez kože, puranje meso, svinjsko stegno, zajčje meso, ribo). Bodite pozorni na pripravo. Čim manj cvrite. Raje kuhajte, dušite ali pecite na žaru. Kot primer navajamo pečen in ocvrt krompir. Eden ocvrt krompir vsebuje 11 g maščob in 220 kalorij, pečen pa le maščobe v sledovih in 120 kalorij! Za pripravo jedi izberite olje. Še najboljše bo, da se odločite za repično olje. Maščobe živalskega izvora pa uporabljajte le v manjših količinah. V skupino živil z vrha piramide sodijo tudi sladkorji. Sladkorji nimajo hranilne vrednosti, pač pa samo energijsko. Veliko sladkorjev vsebujejo sladke pijače, bonboni, marmelade, džemi, sirupi in seveda slaščice. Sladkor dodajamo tudi kavi, čaju… Omejite količino dodanega sladkorja v kavi ali čaju. Vsak dan 2 žlički (1 dag) manj pomeni mesečno 30 dag sladkorja manj (1 200 kalorij). Letno je to 3 in pol kg sladkorja ! In to samo tistega dodanega vaši vsakdanji kavi ali čaju. Torej previdno z maščobami in sladkorji pa naj bodo še tako privlačni.

Avtor: Prim.mag. Branislava Belović, dr.med.spec

Katka · Administrator foruma

“ Medtem ko so uradna priporočila polna težko razumljivih številk, pri raziskavah o vplivu prehrane (od delovanja na molekularnem nivoju do zdravja prebivalstva) vedno znova pridemo do enakega rezultata: človeku prinaša zdravje predvsem naravna hrana rastlinskega izvora, bogata s svežim sadjem, zelenjavo, neoluščenimi žiti, semeni in oreški ter vsaj enim ribjim obrokom na teden. Preprosto, mar ne? ”

Za trenutek se ozrimo v zgodovino, v preteklost našega rodu, ki nam z gensko doto daje temelje za zdravje in bolezni v sedanjosti. 99 odstotkov časa našega 4-milijonskega obstoja smo pripadniki človeškega rodu živeli povsem drugače. Bili smo pobiralci sadja, nabiralci semen, rastlin in koreninic in smo meso in jajca divjih živali uživali le ob občasnem ulovu – seveda smo za to ves dan hodili, tekli in tudi bežali, skratka – se gibali.

Do prvih večjih sprememb je prišlo šele pred približno deset tisoč leti, ko so se ljudje ustalili na enem kraju, začeli gojiti domače živali in obdelovati polja. Agrarna revolucija je s poljedelstvom in živinorejo močno pripomogla k hitri rasti števila Zemljanov, s tako pridobljeno hrano so lažje premagovali obdobja lakote. Šele zadnjih 10.000 let, kar je za procese v naravi zelo kratko obdobje, v vsakodnevni prehrani uživamo mleko in meso domačih živali ter žita.

Še bolj dramatične spremembe je v življenjski slog homo sapiensa zarezalo zadnjih 150 let z industrijsko revolucijo – prinesla je velika mesta in tehnološko usmerjeno družbo, ki jo zaznamujejo industrijsko predelana živila in sedeč način življenja (negibnost), pa seveda velike razlike med bogatimi in revnimi. Epidemija kroničnih bolezni z debelostjo, diabetesom, rakom, avtoimunimi in srčno-žilnimi obolenji je v razvitem svetu nemara tudi odsev naše genetske neprilagojenosti na tako hitre spremembe. Način življenja, ki ga kot doto večmilijonskega razvoja nosimo v celicah, je zaznamovan z gibanjem in vsejedostjo s poudarkom na naravni rastlinski hrani.
Rastlinska hrana je temelj zdrave prehrane

Sadje, zelenjava, semena, oreščki in neoluščena žita so temelj zdrave prehrane – v njih lahko “prevedemo” vsa prehranska priporočila: ne več kakor 30 % energetskega vnosa v obliki maščob, ne več kakor 10 % nasičenih maščob (to so tiste, najbolj škodljive maščobe, za aterosklerozo celo pomembnejše od samega holesterola, ki se nahajajo skoraj samo v hrani živalskega izvora – mlečnih in mesnih izdelkih ter zabelah – namazih), vsaj 30 g vlaknin na dan (so le v rastlinski hrani), vsaj 400 g sadja in zelenjave in ne več kakor 6 g soli na dan.

Ni treba, da se človek odreče vsemu “slastnemu” za vedno. Razen pri boleznih, ki jih težka, mastna hrana dejansko zelo hitro sproži (npr. napade žolčnih kamnov in putike, želodčne težave), si lahko, če želimo, nekajkrat na leto brez posebne škode mirno privoščimo jajca, šunko, potico ali celo dunajski zrezek. Bolj pomembno je, kaj uživamo vsak dan: obrestuje se nam strogo posneto mleko, jogurti in siri, morda namesto kravjega raje sojino mleko, opustitev nezdravega prepričanja, da brez mesa res ni kosila – pri tem mnogi pozabljamo, da so tudi salame in paštete meso, pozabljamo, da so maščobe skrite v vseh omakah, slaščicah in mesnih izdelkih, da je tudi v najbolj pustem kosu mesa še vedno vsaj 30 % maščobe.

Dobra novica za sladkosnede je, da je čokolada po novejših dognanjih zdravo živilo, če vsebuje vsaj 50 % pravega kakava (t. i. “temna”čokolada vsebuje antioksidante in ugodno vpliva na ožilje), ter da so v nasprotju z dolgoletnim prepričanjem zelo zdravi tudi oreški. Orehi, mandlji in lešniki sicer nikakor ne sodijo v nizkokalorično skupino živil, ker vsebujejo veliko maščob, vendar so te v glavnem dobrodejne, enkrat nenasičene, ki delujejo podobno kakor tiste v olivnem olju. To sadje vsebuje tudi veliko vlaknin (4–11 % mase) in precej antioksidanta vitamina E. V oreških je veliko bakra in magnezija, ter precej beljakovin, kar je še posebej pomembno za vegetarijance.
Česen, olivno olje, veliko sadja in zelenjave …

pa uživanje rib in kozarec vina ob kosilu so značilni za zdravo mediteransko prehrano. Redno uživanje česna varuje srce in ožilje na več načinov: blago znižuje previsoke vrednosti krvnega holesterola in tlaka (do 10 %) ter zmanjša nevarnost nastajanja krvnih strdkov. Prav ta starodavna kulturna rastlina skupaj s sadjem, zelenjavo in olivnim oljem verjetno predstavlja velik del varovalnega učinka t. i. mediteranske prehrane, ki omogoča narodom ob morju nižje vrednosti holesterola ter značilno manjše umiranje zaradi bolezni srca in ožilja, kar smo dolgo imenovali kar francoski paradoks.

Olivno olje je po do sedaj znanih podatkih najbolj zdrava maščoba sploh, saj vsebuje veliko “dobrih”– enkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki znižujejo slabi holesterol – LDL, hkrati pa pomembno zmanjšujejo tudi njegovo nagnjenost k oksidaciji in s tem k samemu vstopu v žilno steno. Zaradi ugodnega delovanja zoper aterosklerozo svetujemo, da druge (predvsem živalske!) maščobe v naši prehrani v čim večji meri nadomestimo prav z olivnim oljem. Zaradi vsebnosti maščob omega-3 in fitoestrogenov je za zdravje zanimivo tudi olje iz lanenih semen.
Čaroben preplet sestavin v naravni hrani

Skoraj neverjeten se nam zdi preplet zanimivih, za zdravje pomembnih snovi, ki sodelujejo v naravni rastlinski hrani. Njihove ugodne učinke na zdravje vse bolj potrjujejo tudi znanstvene raziskave.

Vitamini so za življenje nujne snovi, ki jih mora telo, čeprav v sorazmerno majhnih količinah, pridobiti “od zunaj”, s hrano. Kemično so vitamini zelo različne organske spojine. Kot kofaktorji (pomočniki, spodbujevalci) sodelujejo v procesih presnove, pri vseh biokemičnih reakcijah, pri katerih nastajajo osnovni gradniki (sestavine) našega telesa in celična energija, ki jo potrebujemo vsak trenutek našega življenja na tem planetu. Poznamo 13 pravih vitaminov (v maščobah topni A, D, E in K, vodotopni vitamin C, predstavniki večje družine B-vitaminov, ki jih označujemo s številko, npr. B1, B2, B6 in B12, ali s polnim imenom: tiamin, riboflavin, piridoksin in cianokobalamin).

Medtem ko so že Egipčani vedeli, da lahko s pripravki živalskih jeter zdravijo nočno slepoto (gre za pomanjkanje vitamina A), in so že v 18. stol. proti kugi mornarjev, kakor so imenovali bolezen skorbut (pomanjkanje vitamina C), uporabljali z vitaminom C bogato kislo zelje in sadje, se znanost o vitaminih zares začne šele z 20. stoletjem.

Vitamine so začeli odkrivati enega za drugim in nato tudi umetno sintetizirati, do danes pa je opazen pomemben premik v znanstvenem raziskovanju vitaminov. Danes lahko trdimo, da so vitamini več kakor le preprečevalci “bolezni pomanjkanja”. Vitamin C potrebujemo ne le zato, da nimamo skorbuta, ampak tudi zaradi drugih nič manj pomembnih funkcij tega znanega vitamina v zvezi z obrambo organizma pred škodljivimi učinki prostih radikalov – govorimo o antioksidantih, kamor poleg vitamina C spadajo še vitamin E, mineral selen in nekatere provitaminske snovi: flavonoidi, betakaroten in drugi karotenoidi (rastlinska barvila) ter ubikinon, imenovan tudi koencim Q10 (znana in odlična sta Fidimedova antioksidativna preparata FidiProtekt in Fidi koencim 10). To so snovi, ki preprečujejo poškodbe celic s stranskimi produkti presnove – prostimi radikali. Prav poškodbam celic s prostimi radikali novejša znanstvena dognanja pripisujejo pomembno vlogo pri razvoju številnih bolezni sodobnega človeka (rak, sladkorna bolezen, ateroskleroza z boleznimi srca in ožilja, celo staranje). Več o antioksidantih in o vlogi posameznih vitaminov v telesu si preberite v drugem delu Vodnika (v malem vitaminsko-mineralnem vodniku in slovarčku).

Minerale (rudninske snovi) poznamo predvsem kot gradnike zob in kosti, nahajajo pa se tudi v telesnih tekočinah in kot pomembni sestavni deli encimov sodelujejo pri številnih reakcijah presnove. Minerali ne nastajajo v našem organizmu, za nemoteno delovanje jih moramo vnašati s hrano. Klinično so pomembni predvsem kalcij (graditev kostne mase – trdnost kosti), magnezij (srčni ritem, delovanje mišic in živčevja), železo (nastajanje hemoglobina – prenašalca kisika v rdečih krvničkah), jod (nujen za delovanje ščitnice) in cink (odpornost – delovanje imunskega sistema).
Vlaknine

Netopne vlaknine, rečemo jim tudi balastne snovi, dobro uravnavajo prebavo (preprečujejo zaprtje). Med topne vlaknine spada pektin (v jabolkih, stročnicah in drugem sadju ter zelenjavi), ki značilno znižuje količino holesterola v krvi tudi pri nespremenjenem vnosu maščob s hrano! Podobno učinkovite topne vlaknine v večjih količinah vsebuje oves – gre za t. i. betaglukan, ki povzroči rahlo znižanje skupnega in slabega holesterola (LDL) v krvi, če na dan zaužijemo približno 50 g (tri velike žlice) ovsenih kosmičev. Vlaknine so v sadju, zelenjavi in neoluščenih žitih, pa semenih in oreških – manj, ko so olupljeni in predelani, več vlaknin ostane v njih. Priporočenemu vnosu (vsaj 30 g vlaknin na dan) zadostimo, če namesto belega kruha izberemo polnozrnate inačice, namesto instant juhe in ocvrtega krompirja pravo zelenjavno enolončnico in krompir v oblicah ali rjavi riž, namesto soka pojemo sveži sadež in se namesto s piškotki sladkamo z oreški …, na kratko: če izberemo hrano, kakršno je s svojo tisočletno modrostjo ustvarila narava.
Dobre maščobe

Holesterol in nasičene maščobe (največ jih je v hrani živalskega izvora – meso, mleko, jajca) ter t. i. transmaščobne kisline (v margarini, cvrtju) zvišujejo krvni holesterol in pospešujejo aterosklerozo, “mašenje žil”. Obstaja pa tudi druga, prijaznejša stran zgodbe o maščobah, kamor spadajo nenasičene maščobne kisline. Teh je veliko predvsem v hrani rastlinskega izvora in so lahko enkrat (z eno dvojno vezjo, npr. oleinska kislina v oljčnem olju, maščobne kisline v oreških in stročnicah) ali večkrat nenasičene (npr. gamalinolenska kislina iz skupine omega-6).

Največ ugodnih raziskovalnih poročil opisuje maščobe omega-3. To so večkrat nenasičene in esencialne maščobne kisline – ker jih ne moremo sintetizirati, jih za normalno delovanje organizma vnašamo v telo s hrano (pretežno tisto iz morja – ribe, raki). Z ugodnimi učinki na zdravje povezujemo predvsem eikozapentaenojsko (skrajšano epa) in dokozaheksaenojsko kislino (DHA), ki ju večinoma ni v hrani kopenskega izvora (laneno seme, orehi in kalčki vsebujejo le njuno predstopnjo – alfa-linolensko kislino). Omega-3 so za zdravje koristne zaradi več pomembnih varovalnih učinkov: če jih zaužijemo od 2 do 6 g na dan, učinkovito zmanjšajo raven trigliceridov v krvi in nevarnost nastajanja krvnih strdkov, zmerno znižajo krvni tlak, zavirajo vnetja (pomembno pri revmatoidnem artritisu in Crohnovi bolezni), delujejo antidepresivno (stabilizirajo razpoloženje) in pomagajo pri razvoju možganov novorojenčka (pomemben je vnos med nosečnostjo!).

Ribe, zlasti plave – skuša, tuna, sled in losos – z veliko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin omega-3 sodijo v zdravo prehrano; na jedilnik naj bi jih uvrstili vsaj enkrat na teden. Glede na raziskave, ki obetajo manj srčnih infarktov ob uživanju maščob omega-3, je ameriško združenje za srce (aha) že leta 2002 priporočilo, da ljudje z večjo ogroženostjo zaradi bolezni srca in ožilja poleg zdrave prehrane uživajo tudi dodatke ribjih olj. Pomemben je odmerek – za zdravilne učinke potrebujemo vsaj 1 g omega-3 na dan. Ker so morja, žal, že zelo onesnažena in se težke kovine in pesticidi koncentrirajo prav v maščobah, je dobro izbrati preverjen dodatek s čistim ribjim oljem, ki vsebuje čim več koristnih maščob omega-3 (odličen je RibaMed 1000 – v kapsulah s škrobno ovojnico je preverjeno čisto ribje olje s 45 % omega-3!).

Ob tem se je dobro zavedati, da z izbiro hrane vplivamo ne le na zdravje, temveč na življenje nasploh, in to bolj, kakor se zdi na prvi pogled. S svojim denarjem podpiramo (hranimo) proizvajalce – ob izbiri ekološke hrane bo to kmet, ki se je kljub manjšemu trenutnemu zaslužku odločil zoper sejanje gensko spremenjenih semen in ne uporablja škodljivih umetnih snovi, ali proizvajalec, ki kljub dražji proizvodnji hrani ne dodaja konzervansov ali umetnih barvil. Dobro se je prepričati (preberimo označbe!) in izbrati ekološko pridelana in gensko nespremenjena živila.
Pomemben je način pridelave, obdelave in priprave hrane

* Izbirajmo čim bolj sveža in ekološko pridelana živila.
* Pri pripravi hrane se ogibajmo cvrtju – zaradi visoke vročine nastajajo škodljive snovi (akrilamid in transmaščobne kisline, ki pospešujejo aterosklerozo in so dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja).
* Ker ob kuhanju in praženju izgubljamo veliko vitaminov (predvsem vitamina C, folne kisline in B6), je boljše hitro dušenje in uživanje surovega sočivja.
* Ogibajmo se izrazito procesirani – industrijsko predelani hrani – poliranje riža in luščenje žit za pripravo bele namesto “polnozrnate” moke odstrani ne le vlaknine, ampak tudi precej vitaminov (E, B). Industrijsko predelovanje hrano pogosto energetsko zgosti, doda veliko sladkorja ali soli in umetnih dodatkov (stabilizatorjev, konzervansov …).

Rastlinsko hrano (sadje, zelenjava, neoluščena žita, oreški in semena) sestavlja preplet čudovitih sestavin – vlaknin, vitaminov, mineralov, karotenoidov, flavonoidov in drugih učinkovin, ki ugodno vplivajo na več pomembnih plati zdravja in prispevajo k:

* vzdrževanju zdrave telesne teže,
* uravnavanju vrednosti krvnih maščob in tlaka,
* preprečevanju sladkorne bolezni,
* zaviranju ateroskleroze,
* krepitvi kosti (preprečevanje izgubljanja kalcija z urinom in osteoporoze),
* preprečevanju rakastih bolezni (črevesje, prostata, želodec, pljuča),
* ohranjanju kognitivne (umske) funkcije,
* urejeni prebavi (manj težav z zaprtjem, hemoroidi, črevesnimi polipi),
* krepitvi imunskega sistema,
* vzdrževanju telesne in duševne čilosti v starosti.

Na hrani osnovana prehranska priporočila (food-based dietary guidelines)

So del nacionalne prehranske politike in upoštevajo prehranske navadeljudi, zdravstvene težave in kulturne ter socialno-ekonomske značilnosti posameznega naroda. Njihov namen je izboljšati prehranske navade ter zdravstveno stanje posameznikov in vsega naroda.

Spodbujamo:

* uživanje kruha in testenin iz polnovredne moke, neoluščen (rjavi) riž in druge polnozrnate izdelke (muesli),
* uživanje čim več sadja in zelenjave vsak dan, vsaj polovica naj bo v surovi (nepredelani) obliki,
* uživanje posnetega mleka in mlečnih izdelkov, pustih vrst mesa v manjših količinah ter izogibanje vidnim maščobam in mesnim izdelkom,
* pogostejše uživanje rib namesto mesa,
* uporabo olja v manjših količinah namesto masla in masti,
* redne obroke in zmernost pri hrani,
* redno tehtanje ter
* zmernost pri alkoholu, sladkorju in soli.

Civilizirana – “zahodnjaška” prehrana in bolezni

Nepravilna prehrana (glede na količino in sestavo) skupaj s telesno nedejavnostjo (sedečim načinom življenja) pripomore k najpogostejšim civilizacijskim boleznim (srčna in možganska kap, sladkorna bolezen, debelost, rak, alergije).

Značilnosti:

* neravnotežje natrij : kalij (zaradi manjšega vnosa s kalijem bogate rastlinske hrane in močne slanosti mesnih izdelkov in procesiranih, trajnih, živil); verjetno prispeva k razvoju visokega krvnega tlaka,
* neravnotežje med večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3; lahko pospešuje vnetja in nastajanje krvnih strdkov,
* premalo sestavljenih (kompleksnih) in veliko enostavnih sladkorjev; pospešuje razvoj diabetesa, debelosti, zobne gnilobe,
* preveč maščob (Slovenci namesto priporočenih do 30 % pojemo kar 42 % energetskega vnosa v obliki maščob), še posebno nasičenih (meso in mesni izdelki, mleko in mlečni izdelki),
* premalo vlaknin (“bela” moka, testenine, riž),
* industrijska predelava hrane zmanjšuje količino vitaminov in mineralov – omogoča, da z nekaj grižljaji zaužijemo ogromno število “praznih” kalorij – brez koristnih snovi (vlaknin, vitaminov in mineralov).

Kaj in kdaj

Dolgo so nas učili, da ob zdravi prehrani dodajanje mikrohranil ni potrebno, danes pa raziskave kažejo, da svoje zdravje ob obveznih temeljnih ukrepih za zdrav življenjski slog (gibanje, nekajenje, zdrava prehrana) lahko odločilno krepimo tudi z izbranimi dodatki:

* vitamin D in kalcij sta osnova vsakega pristopa k osteoporozi,
* vnos folne kisline v nosečnosti pomembno zmanjšuje tveganje za prirojene napake plodu,
* železo odpravlja slabokrvnost,
* maščobe omega-3 zmanjšujejo nevarnost bolezni srca in ožilja,
* vlaknine izboljšujejo prebavo in pomagajo urejati raven krvnih maščob,
* vitamin E zmanjšuje nevarnost za nastanek raka na prostati,
* fitoestrogeni (soja, lan) zmanjšujejo vročinske valove v klimakteriju,
* multivitamini krepijo odpornost pri sladkornih bolnikih in starejših,
* antioksidanti zmanjšujejo nevarnost za sivo mreno (katarakta), zavirajo začetek ateroskleroze in vplivajo na enega osnovnih procesov staranja – na zmanjševanje t. i. oksidativnega stresa oz. poškodb celic s prostimi radikali,
* koencim Q10 krepi delovanje srca in zmanjšuje mišično oslabelost.

Pri izbiri je pomembno, da preverimo sestavo in odmerke, da kupujemo na uradnih mestih (lekarne in specializirane prodajalne) in se odločimo za proizvajalca, ki mu zaupamo.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli