Danes je 29 Nov 2024 04:11
Poglej neodgovorjena sporočila

Uporabniško ime:     Geslo:

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov



Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 
 Avtor   Sporočilo 

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 21 Feb 2009 18:08    Naslov sporočila: Bolečine v zgornjem delu trebuha
 Odgovori s citatom  

* Kaj je dispepsija?
* Kaj povzroča dispepsijo?
* Dispepsija zaradi bolezni
* Dispepsija zaradi uporabe zdravil
* Razlikovanje med dispepsijo in GERB-om
* Kaj lahko naredite sami?
* Kako vam lahko pomaga farmacevt?
* Kdaj k zdravniku?
* Kako lahko pomaga zdravnik?

Kaj je dispepsija?


Dispepsija je občasna ali stalna bolečina v predelu zgornjega dela trebuha ali spodnjega dela prsnega koša.

Bolečina v zgornjem delu trebuha je zelo pogosta in jo prehodno občuti velika večina ljudi. Občasno jo občuti kar 20—40 odstotkov ljudi.

Velikokrat je povezana z drugimi bolezenskimi znaki, kot so spahovanje, napenjanje, slabost ali celo bruhanje.

Kaj povzroča dispepsijo?


Dispepsijo lahko povzročijo različne bolezni, kot so razjeda na dvanajstniku ali želodcu (ulkus), vnetje sluznice dvanajstnika in/ali želodca. Te bolezni so pogosto posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Podobne bolečine lahko povzročijo tudi bolezni žolčnika, žolčnih vodov, trebušne slinavke in debelega črevesa.

Vzrok za bolečino je lahko tudi poškodba sluznice želodca ali dvanajstnika zaradi uživanja zdravil.

Kadar pri bolniku z dispesijo ne najdemo organske bolezni, govorimo o funkcionalni dispepsiji.

Pri številnih bolnikih dispepsije ne povzročajo bolezni ali zdravila, ampak je samo posledica motenj v gibanju prebavne cevi. Stena prebavil je prepletena z živci, ki vzdržujejo primerno krčenje mišic. Slaba hrana, hitro hranjenje, psihične ali fizične preobremenitve in posamezne vrste zdravil lahko spremenijo gibanje prebavne cevi, posameznik pa to občuti kot bolečino.

Dispepsija zaradi bolezni

Organski vzroki za nastanek dispepsije:

* razjeda želodca (ulskusna bolezen želodca)
* razjeda dvanajstnika (ulkusna bolezen dvanajstnika)
* vnetje sluznice želodca ali dvanajstnika
* bolezni žolčnika in žolčnih vodov
* vnetje trebušne slinavke
* rak prebavil

Dispepsija je lahko posledica sprememb v sluznici prebavil, kot sta razjeda ali vnetje sluznice. Ta poškodovana mesta so izpostavljena agresivnemu delovanju želodčne kisline, kar lahko bolnik občuti kot bolečino.

Veliko večino razjed povzročijo nesteroidni antirevmatiki ali acetilsalicilna kislina, lahko pa so posledica okužbe z bakterijo Helicobacter pylori.

Helicobacter pylori je bakterija, ki se naseli v želodčni sluznici. Bakterija vpliva na povečanje izločanja želodčne kisline in zmanjša obrambno sposobnost sluznice.

Okužba s to bakterijo je najpogostejša kronična okužba na svetu, vendar pri večini okuženih ljudi ne povzroči bolezni. Še vedno pa je veliko ljudi, pri katerih povzroči razjedo ali vnetje sluznice želodca ali dvanajstnika.

Pomen bakterije Helicobacter pylori in povezavo z nastankom razjed v prebavilih so odkrili v zgodnjih osemdesetih letih. Odkritje je botrovalo novemu načinu zdravljenja razjed z antibiotiki, kar je omogočilo ozdravitev večine bolnikov. Število novozbolelih bolnikov se zaradi ustreznega zdravljenja v zadnjem času zmanjšuje.

Dispepsija zaradi uporabe zdravil

Skupina zdravil, ki najpogosteje povzročajo dispepsijo, so t. i. nesteroidni antirevmatiki (NSAR) in acetilsalicilna kislina.

To so zdravila, ki jih uporabljamo za lajšanje bolečine, zniževanje telesne temperature in zdravljenje revmatskih bolezni. Nekatera od teh zdravil lahko kupimo v lekarni brez recepta (acetilsalicilna kislina, ibuprofen, naproksen).

Nesteroidni antirevmatiki in acetilsalicilna kislina poškodujejo sluznico želodca na dva načina. Po zaužitju zdravilo pride v neposreden stik s sluznico prebavil in jo lahko poškoduje. Ta skupina zdravil je nevarna tudi v oblikah, ki jih ne zaužijemo (npr. svečke, injekcije), saj zavirajo nastanek snovi, ki ščitijo sluznico želodca pred delovanjem želodčne kisline.

Nesteroidni antirevmatiki in acetilsalicilna kislina so posebej nevarni za bolnike, ki imajo večje tveganje za razvoj zapletov v prebavilih. Ob njihovi uporabi se lahko pojavijo nevarni zapleti, zato taki bolniki velikokrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

V skupino ljudi z velikim tveganjem za razvoj zapletov zaradi jemanja nesteroidnih antirevmatikov in acetilsalicilne kisline spadajo:

* vsi, ki so starejši od 65 let
* bolniki, ki so že imeli razjedo na želodcu ali dvanajstniku
* bolniki, ki so že krvaveli iz prebavil
* bolniki, ki se hkrati zdravijo še z nekaterim drugimi zdravili:
o glukokortikoidi (zdravila za zdravljenje vnetij)
o antikoagulanti (zdravila, ki preprečujejo nenormalno strjevanje krvi)
o acetilsalicilna kislina ali drugi nesteroidni antirevmatiki (protibolečinska in protivnetna zdravila)

Razlikovanje med dispepsijo in GERB-om


Dispepsija je neznačilna bolečina v predelu zgornjega dela trebuha ali spodnjega dela prsnega koša.

Če je vaša bolečina pekoča in jo občutite za prsnico ter vam kisla vsebina iz želodca pogosto zateka v grlo, pa imate verjetno gastroezofagealno refluksno bolezen (GERB).
GERB je pogosta težava, ki je posledica škodljivega delovanja želodčne vsebine v požiralniku. Najpogostejši simptom GERB-a je zgaga, ki jo zaznamo kot pekoč občutek ali celo bolečino za prsnico. Običajno se pojavi po obroku.

Če vas zgaga peče občasno, ni nevarno, kronična zgaga (več kot tri dni na teden) pa je lahko znak nevarne bolezni. Kot posledica lahko nastanejo tudi brazgotina v požiralniku, razjeda ali celo rak.

Preverite, ali imate gastroezofagealno refluksno bolezen

Kaj lahko naredite sami?


Zelo malo je ljudi, ki nikoli nimajo dispeptičnih težav. Če veste, kaj vam povzroča težave, se je temu vzroku najbolje izogniti.

Izogibajte se pijačam in živilom, ki vam povzročajo težave.

Težave lahko povzročajo različna živila in pijače, zato enotne diete ni. Vsak posameznik naj prisluhne svojemu telesu in ugotovi, katera hrana mu ne ustreza.

Hrano uživajte počasi.

Pri hitrem hranjenju se želodec ne more dovolj hitro prilagoditi veliki količini vsebine, zato občutimo nekakšno napetost v trebuhu, ki po kratkem času izgine. Ljudje, ki prehitro jedo, pogoltnejo tudi veliko zraka, zato se jim pogosto spahuje.

Izogibajte se jemanju določenih zdravil.

* Za lajšanje bolečine uporabljajte zdravila, ki ublažijo bolečino, nimajo protivnetnega učinka in so varna za želodec (paracetamol, npr. Lekadol®).
* Nikoli ne jemljite več nesteroidnih antirevmatikov hkrati.
* Ne zvečujte odmerka zdravila nad priporočenim ali predpisanim, saj se protibolečinski učinek ne stopnjuje, zelo pa se zveča nevarnost za nastanek zapletov.
* Pred nakupom nesteroidnih antirevmatikov ali acetilsalicilne kisline, ki so na voljo tudi brez recepta, se posvetujte s farmacevtom.
* Bolniki z zvečanim tveganjem naj se pred začetkom jemanja teh zdravil posvetujejo z zdravnikom. Zdravnik bo presodil, ali zdravljenje z nesteroidnim antirevmatikom ali acetilsalicilno kislino potrebujete ter izbral najprimernejše zdravilo. Po potrebi bo predpisal dodatno zdravljenje za zaščito pred nastankom zapletov.

Kako vam lahko pomaga farmacevt?


Bolniki z dispepsijo pogosto nasvet poiščejo pri farmacevtu v lekarni. Bolnikom, ki nimajo alarmnih znakov, farmacevt svetuje primerno prehrano in uporabo zdravil, ki se lahko izdajo brez recepta.

Taka zdravila so: antacidi, ki uničujejo že izločeno kislino, še učinkovitejši pa so zaviralci receptorjev H2, ki zmanjšajo izločanje kisline (npr. Ranital® 75).

Ob izdaji zdravila brez recepta farmacevt bolnika opozori, da lahko samozdravljenje traja le dva tedna in da morajo v tem času težave popolnoma izginiti, sicer je treba obiskati zdravnika.
Kdaj k zdravniku?

Bolniki z dispepsijo naj obiščejo zdravnika, če:

* težave po dveh tednih samozdravljenja popolnoma ne izginejo,
* se od začetka težave samo stopnjujejo,
* težave nastopijo brez jasnega vzroka.

Bolniki z dispepsijo in alarmnimi znaki naj TAKOJ obiščejo zdravnika!
Alarmni znaki so:

* hujšanje
* bruhanje krvave ali temne vsebine
* odvajanje črnega blata
* težko požiranje ali zatikanje hrane
* dolgotrajna bolečina v trebuhu

Kako lahko pomaga zdravnik?


Zdravnik po pogovoru in pregledu svetuje spremembo načina življenja, velikokrat pa predpiše tudi zdravila.

Bolnike, ki nimajo alarmnih znakov, običajno začne zdraviti z zdravili, ki zmanjšajo agresivno delovanje želodčne kisline na sluznico prebavil. Zdravljenje je usmerjeno v odpravljanje težav in njihovih vzrokov.

Kratkotrajno in prehodno izboljšanje lahko dosežemo z antacidi, ki nevtralizirajo že izločeno kislino, boljši in bolj dolgotrajen učinek pa dosežemo z zdravili, ki zmanjšajo izločanje kisline.

Poznamo dve skupini t. i. protiulkusnih zdravil, ki zavirajo izločanje kisline v želodčni sluznici.

Prva skupina so zaviralci receptorjev H2, npr. ranitidin. Ranitidin je aktivna učinkovina v zdravilu Ranital® 75, ki je v lekarnah na voljo tudi brez recepta.

Druga, novejša in učinkovitejša skupina so zaviralci protonske črpalke, ki jih zdravnik predpiše na recept. Najpogosteje predpisan zaviralec protonske črpalke je omeprazol*.

* Zdravilo z omeprazolom proizvajamo tudi v Leku.
Če so potrebne preiskave ...

Bolnike, pri katerih zdravljenje ni bilo uspešno in se jim težave ponavljajo, zdravnik pošlje na preiskave.

Pri nekaterih bolnikih z dispepsijo s preiskavami ne odkrijemo nobenih bolezenskih sprememb. Ti bolniki imajo prebavno cev bolj občutljivo in že majhni dietni prekrški ali včasih že celo lahka hrana povzročijo nepravilno gibanje v prebavni cevi in tako tudi težave.

Pomembno je, da pri bolniku izključimo nevarno bolezen (npr. rak v zgornjih prebavilih), saj potem lažje prenaša občasne težave in brez strahu jemlje potrebna zdravila.

Kaj je endoskopija?

Najpomembnejša preiskava zgornje prebavne cevi se imenuje endoskopija. Pri tej preiskavi bolniku pregledajo sluznico požiralnika, želodca in dvanajstnika in po potrebi odvzamejo vzorce tkiva.

Z endoskopijo in drugimi preiskavami lahko zdravnik ugotovi bolezenske spremembe v prebavni cevi (vnetje ali razjedo na sluznici) ali na drugih trebušnih organih (trebušna slinavka, žolčni kamni ...) in uvede potrebno zdravljenje.
Kadar je vzrok težav okužba ...

Bolnike, pri katerih z endoskopsko preiskavo zdravnik ugotovi poškodbe sluznice in so okuženi z bakterijo Helicobacter pylori, zdravi s kombinacijo protiulkusnih zdravil in antibiotikov. Taka kombinacija zdravil odstrani bakterijo in pospeši celjenje sluznice. S tem zdravljenjem odstranimo vzrok bolezni in težave se običajno ne ponovijo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov


Pokaži sporočila:   

    Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 


 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Stran 1 od 1
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas

Pojdi na:  


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.