Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Akutno vnetje slepiča

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 21 Feb 2009 17:55    Naslov sporočila: Akutno vnetje slepiča     Akutno vnetje slepiča Splošno o slepiču 1. Kje je slepič in zakaj se vname? Slepič izhaja iz slepega črevesa, v dolžino meri od 3 do 20 cm, širok je od 0.5 do približno 1 cm. Leži v trebušni votlini in je prosto gibljiv. Na slepo črevo je vezan z oporkom, v katerem poteka tudi žilje, ki ga prehranjuje. Najpogostejši vzroki za nastanek akutnega vnetja slepiča je zapora njegove svetline, ki ji sledi vnetje. Vzrok za zaporo svetline slepiča so pri otrocih najpogosteje povečani limfatični folikli, pri odraslih pa fekoliti (trdo blato strjeno okrog drobnih tujkov). Zapora svetline slepiča povzroči zastoj sluzi v slepiču, bakterije pa to sluz spremenijo v gnoj. Pritisk v slepiču postopoma narašča, zato je moten pretok po žilju, ki ga prehranjuje. Ko se prehrana slepiča popolnoma prekine, del stene odmre in slepič poči (gnoj se razlije v trebušno votlino). Zaradi razlitja gnoja v trebušno votlino pride do vnetja potrebušnice. Diagnostika vnetega slepiča 2. Znaki akutnega vnetja slepiča Bolečina se običajno začne v žlički ali ob popku in se čez nekaj ur preseli v desni spodnji del trebuha. Bolečina je skoraj vedno enakomerna, topa. Krčevite bolečine so redko povezane z vnetim slepičem. Pri otrocih po pojavu bolečine pogosto pride do slabosti in bruhanja. Bruhanje pri odraslih ni tako pogosto prisotno. Povišana telesna temperatura do 38°C ali več je pogostejša pri otrocih in mlajših odraslih, pri starejših ni nujno prisotna. Pomembna je tudi razlika med temperaturo v danki in pod pazduho, ki je običajno za pol do ene stopinje. Pogosto je prisotna izguba apetita. Trebuh je občutljiv na pritisk v desnem spodnjem delu, trebušna stena je bolj napeta kot na levi strani. Pri določeni legi slepiča izzovemo bolečino v trebuhu tudi s premikanjem desne noge. Če se nenadoma pojavi močna bolečina, ki se razširi iz spodnjega desnega dela trebuha po celotnem trebuhu, je to lahko znak, da se je slepič predrl. Gnoj se razlije po trebušni votlini in razvije se vnetje potrebušnice. Celoten trebuh postane občutljiv na pritisk, v napredovali fazi lahko postane "trd kot deska". Pri vnetem slepiču je običajno v krvi povišana vrednost belih krvničk (levkocitov), vendar tudi povsem normalne vrednosti ne izključujejo vnetja. Pogosto imajo bolniki tudi bolezenski izvid seča, še posebno, če slepič leži v bližini sečnih poti. 3. Kdo lahko zboli zaradi akutnega vnetja slepiča? Pravzaprav vsakdo, je pa bolezen v določenih starostnih obdobjih pogostejša. Redko zbolijo otroci mlajši od dveh let, je pa vnetje mogoče tudi pri novorojenčku. Postavitev diagnoze pri majhnih otrocih je zaradi nesodelovanja bolnika zelo težavna. Številne bolezni izven trebuha (angina, vnetje ušes, druge otroške bolezni) se lahko odražajo z bolečino v trebuhu, otrok pri pregledu ne sodeluje in težko je z ozipavanjem presoditi občutljivost trebuha. Akutno vnetje slepiča poteka pri otrocih hitreje kot pri odraslih, zato se je potrebno v nejasnih primerih raje odločiti za operacijo kot tvegati razlitje slepiča. Nepotrebna operacija je namreč manj nevarna kot vnetje potrebušnice. Najpogosteje zbolevajo za akutnim vnetjem slepiča otroci in mladostniki v šolskem obdobju. V odrasli dobi je bolezen relativno redka, z starostjo pa pogostnost spet narašča. Pri starejših poteka vnetje pogosto neznačilno, bolečina, slabost, neješčnost in bruhanje so manj izraziti kot pri mlajših bolnikih. Tudi telesna temperatura in število belih krvničk sta lahko normalna. 4. Zakaj je postavitev diagnoze pogosto zelo težka tudi za izkušene kirurge? Ker se lahko številne druge bolezni izražajo z znaki, značilnimi za akutno vnetje slepiča. Pri otrocih je praktično nemogoče ločiti vnetje bezgavk v oporku (mezenterijski limfadenitis) od vnetega slepiča. Pri mezenterijskem limfadenitisu je pogosteje hkrati prisotna tudi okužba dihal, telesna tempertura in število belih krvničk sta lahko višja kot pri vnetem slepiču. Trebuh lahko boli le v desnem spodnjem delu ali pa je bolečina razširjena čez ves trebuh. Zelo pogost vzrok za zelo hude, nenadno nastale krčevite bolečine v trebuhu, je tudi zaprtje; po klistirju težave zelo hitro izginejo. Tudi pljučnica v spodnjih režnjih lahko povzroča bolečine v desnem spodnjem delu trebuha. Pri vnetju črevesa in želodca (gastroenteritis) se običajno predhodno pojavi driska in bolečine so bolj krčevite. Vzrok za bolečine in kri v blatu je lahko tudi invaginacija črevesja (en del črevesa se zagozdi v drugega, podobno kot zamašek v steklenico). Možno je tudi vnetje Meckelovega divertikla in še nekatere redkejše bolezni. Pri ženskah so bolečine v trebuhu pogosto povezane tudi z vnetji rodil, menstruacijo, izvenmaternično nosečnostjo in številnimi drugimi ginekološkimi obolenji. Pri napadu ledvičih kamnov imamo hude krčevite bolečine, bolnik se premetava in ne more zdržati na miru, bolezenska slika je precej drugačna od vnetja slepiča. Tudi zelo visok neurejen krvni sladkor, ki povzroči diabetično ketoacidozo, lahko daje sliko akutnega vnetja slepiča. Obstaja še kar nekaj bolezni, ki se lahko odražajo z bolečino v spodnjem delu trebuha, npr. vnetje trebušne slinavke, predrti rak slepega črevesa,... 5.Zdravljenje Zdravljenje akutnega vnetja slepiča Zdravljenje je kirurško. V spodnjem desnem delu trebuha običajno naredimo poševni rez, vstopimo v trebušno votlino in izvlečemo slepo črevo, na koncu katerega izhaja slepič. Slepič ima v trebušni votlini zelo raznoliko lego, dostop do njega včasih otežkočen. Pri iskanju slepiča in njegovem izvlečenju moramo biti previdni, saj je gnojno vnet slepič napet in zelo ranljiv, hitro pride do razlitja. Podvežemo žilje, ki prehranjuje slepič, nato ga odrežemo, in zašijemo krn na slepem črevesu. Nato pregledamo še končni del tankega črevesa, kjer lahko najdemo Meckelov divertikel ali pa povečane, vnete bezgavke v oporku. Pregled tankega črevesa je nujen v primeru, da je slepič zdrav. Slepič kljub temu odstranimo, saj bo s tem manj težav s postavljanjem diagnoze pri morebitnih bolečinah v prihodnosti. Trebušno votlino temeljito izbrišemo in po potrebi tudi izperemo. Nato zapremo trebušno steno. Podkožja ne šivamo, pa tudi koža ne sme biti neprodušno zašita. Po operaciji slepiča, še posebno v primeru razlitja, obstaja velika nevarnost vnetja v rani, pa tudi v trebušni votlini. Če med operativnim posegom najdemo predrti slepič, damo antibiotike že med posegom. Najpogostejši zaplet po operaciji je vnetje rane, le ta postane pordela, okolica toplejša in občutljiva. Rano moramo odpreti in izpirati. Resnejši zaplet je vnetje potrebušnice.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu