Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
Objavljeno: 30 Sep 2009 06:15 Naslov sporočila: Strm porast bolezni prebavil pri otrocih |
|
|
|
|
Novice.Dnevnik.si Novice/Zdravje 29.09.09
Strm porast bolezni prebavil pri otrocih
Pojavnost kronične vnetne črevesne bolezni se je v zadnjih petih letih podvojila, podobno je z alergijskimi boleznimi prebavil
Zdravje - torek, 29.09.2009
Tekst: Mojca Lorenčič
V zadnjem desetletju zdravniki opažajo strm porast bolezni prebavil pri otrocih, predvsem kronične vnetne črevesne bolezni in alergijske bolezni prebavil. Tako se je pojavnost kronične vnetne črevesne bolezni - ta se kaže kot ulcerozni kolitis in crohnova bolezen - v zadnjih petih letih v slovenskem prostoru podvojila in je podobna pojavnosti v evropskih državah z največjih številom obolelih.
Alergijska bolezen prebavil se kaže na različne načine, saj so lahko oboleli zelo različni deli prebavil, od ust, žrela, želodca do črevesja.
Podobno je z alergijskimi boleznimi: njihov porast je najvišji, saj se njihova pojavnost na desetletje v razvitem svetu poveča za 30 odstotkov. To pomeni, da se s tovrstnimi težavami srečuje vsak tretji človek, je povedal doc. dr. Rok Orel, pediater gastroenterolog s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
"Nekatere med alergijskimi boleznimi prebavil, na primer alergijsko vnetje požiralnika, so nove bolezni, ki jih pred desetimi leti sploh še nismo srečevali, ne mi ne v tujini," je povedal. Zakaj so te bolezni v takem porastu, natančnega še ne vemo. Vemo, da so za njihov razvoj pomembni genetski dejavniki, "a se geni v desetih letih ne spremenijo kaj bistveno. To pomeni, da moramo vzroke za to iskati v okolju." Tukaj gre verjetno za spremembe v načinu prehrane. Nekateri menijo, nadaljuje zdravnik, da je kriv vedno večji higienski standard, ki onemogoča srečevanje našega imunskega sistema z mikrobi v okolju. Zato se imunski sistem ne prilagodi nanje in ob stiku s temi sicer normalnimi sestavinami okolja odreagira nenormalno.
Različni znaki bolezni
Alergijska bolezen prebavil se kaže na različne načine, saj so lahko oboleli zelo različni deli prebavil, od ust, žrela, želodca do črevesa. Simptomi so lahko zelo podobni refluksni bolezni in oboleli opažajo dvigovanje želodčne vsebine, bolečine v želodcu, prsnem košu, težave s požiranjem... Kadar so oboleli nižji deli prebavil, torej črevo, pa lahko na alergijo opozorijo ponavljajoče se driske, otrok ne pridobiva telesne teže, zaostaja v rasti, hujša, izgublja krvi prek črevesa, lahko pa ugotovijo tudi pomanjkanje posameznih snovi v telesu, kot so vitamini, minerali ali beljakovine.
Pri kronični vnetni črevesni bolezni gre za nenormalen odziv imunskega sistema najverjetneje na normalne mikrobe iz črevesne mikroflore, medtem ko gre pri alergijski bolezni prebavil za bolj jasne alergijske imunske reakcije, v obeh primerih pa gre za nenormalne imunske reakcije, in sicer v glavnem na sestavine prehrane, pojasni razliko med obolenjema Rok Orel.
Ugotavljajo vzroke
Kadar menijo, da gre za alergijsko bolezen prebavil, najprej skušajo ugotoviti, na kaj je otrok alergičen. To storijo z različnimi alergološkimi testi, ugotavljanjem specifičnih protiteles v krvi in tako, da iz prehrane poskusijo odstraniti živilo, za katero predvidevajo, da povzroča alergijo.
Zelo velikokrat pa kljub diagnostičnim metodam, ki so na voljo, ne pridejo do odgovora, na kaj je bolnik alergičen, ali pa je alergičen na celo vrsto živi. V tem primeru po navadi najprej izključijo iz prehrane živila, ki so najpogosteje vzrok alergij, to so mleko, jajca, soja, morska hrana, oreščki. Če se stanje bolniku ne izboljša, preidejo na t. i. elementarno formulo, to je posebno farmacevtsko izdelano prehrano, kjer so vse beljakovine hidrolizirane, se pravi razgrajene do aminokislin. "Vemo namreč, da so samo beljakovine tiste, ki lahko sprožijo imunske reakcije," je pojasnil Rok Orel. Ob taki aminokislinski formuli se vsem bolnikom stanje izboljšanja oziroma izginejo simptomi bolezni in tudi vnetje v prebavilih. Vendar je tovrstna prehrana zelo neokusna in jo bolnik težko uživa dlje časa. Zato morajo postopoma spet začeti uvajati živila in ugotoviti, katera bolnik prenaša. Pri tem se ne smejo ravnati samo po teži simptomov, ampak morajo spremljati tudi vnetje v prebavilih, saj lahko pride tudi pri bolniku, ki ima malo simptomov alergije, do resnih zapletov. "Če govorimo o alergijskem vnetju požiralnika, lahko pride do zožitve požiralnika in zatikanja hrane. Tega povsem popraviti ne moremo z ničemer več," je povedal pediater gastroenterolog. Zato te bolnike ob uvajanju nove vrste hrane redno kontrolirajo tudi z endoskopskimi pregledi prebavil; ob tem vzamejo tudi vzorce tkiva za patohistološko analizo.
"Življenje bolnika, ki se mora držati zelo omejujoče diete in mu poleg tega še vsakih nekaj mescev opravijo invazivne preiskave, je zelo neprijetno. Zato poskušamo v raziskovalnem delu najti določene rešitve, ki bi bolnikom to olajšale. Iščemo na primer označevalnike v krvi in blatu, s katerimi bi lahko spremljali intenzivnost vnetja v prebavilih brez endoskopskih posegov," je še povedal Rok Orel.
Prvi kongres pediatrov gastroenterologov
Minuli konec tedna je bil v Ljubljani prvi mednarodni kongres pediatrov gastroenterologov, na katerem so govorili o vse bolj naraščajočih boleznih prebavil pri otrocih. Udeležili so se ga predvsem pediatri gastroenterologi iz držav jugovzhodne Evrope. Na tak način želijo vzpostaviti dobro mednarodno sodelovanje v regiji.
Na hrano so alergični že tudi dojenčki
Alergijske bolezni prebavil se pri otrocih lahko pojavijo v različnih starostih. Pri dojenčkih je najpogostejši alergijski proktokolitis, ki se kaže s pojavljanjem sveže krvi na blatu, najpogostejši vzrok zanj je alergija na kravje mleko. Sčasoma to izzveni in otrok lahko čez kakšno leto dni spet pije kravje mleko. Hujše in trajnejše oblike bolezni se največkrat pojavljajo pri najstnikih. Včasih določene alergije izzvenijo, a se lahko pri človeku, ki ima nagnjenost k takemu načinu imunskega odziva, pojavijo nove. Zato po tem, ko postavijo diagnozo, da je človek alergičen na določeno hrano, to ni nekaj dokončnega, ampak je treba vsakih nekaj let njegovo stanje preverjati in ponovno prilagoditi prehrano, je povedal doc. dr. Rok Orel. |
|