  |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 11 Maj 2010 06:33 Naslov sporočila: Sladkorna bolezen |
|
|
 |
|
Sladkorna bolezen
Dominika Tompa Majcen, mag. farm.
Sladkorna bolezen (diabetes) velja za eno najbolj razširjenih nenalezljivih in neozdravljivih kroničnih bolezni sodobnega človeka. Strokovnjaki ugotavljajo, da je na svetu 250 milijonov ljudi z diabetesom. V državah Evropske unije se število obolelih giblje okoli 30 milijonov, v Sloveniji pa okoli 160.000, število pa povsod strmo narašča. Predvidevajo, da bo leta 2025 število obolelih doseglo 380 milijonov. Za posledicami sladkorne bolezni vsako leto umrejo štirje milijoni ljudi. Prav zato lahko upravičeno rečemo, da je sladkorna bolezen epidemija sodobnega časa.
Sladkorna bolezen je kompleksna kronična presnovna motnja, pri kateri celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina. Lahko pa telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito porabiti ali pa gre za kombinacijo obojega hkrati. Prehod glukoze, ki jo dobimo s hrano, oteženo prehaja v celice, ki zato ne morejo normalno delovati. Motena je tudi presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob. Zaradi pomanjkanja inzulina pri sladkorni bolezni organizem ne more pravilno izkoriščati sladkorja. Nastale motnje spremljajo sladkornega bolnika vse življenje in so vzrok za trajne okvare tkiv ali organskih sistemov, odpoved delovanja nekaterih organov (posebno oči, ledvic, živcev, srca in ožilja), slabo kakovost življenja in skrajšanje pričakovane življenjske dobe.
Tipi sladkornih bolezni
Glede na trenutno veljavna merila (Svetovna zdravstvena organizacija, Ameriška diabetična organizacija, Mednarodna diabetična federacija) delimo sladkorno bolezen na sladkorno bolezen tipa 1 in 2, nosečnostno sladkorno bolezen in druge tipe sladkorne bolezni, kamor uvrščamo stanje kronične hiperglikemije.
Sladkorna bolezen tipa 1
Je avtoimunska bolezen, ki se pojavi zaradi hudega pomanjkanja inzulina. Do tega pride zaradi uničenja celic trebušne slinavke, ki preneha izločati hormon inzulin. Ker organizem ne more izrabljati glukoze, začne razgrajevati lastne zaloge maščob, kar vodi v hujšanje kljub večjemu uživanju hrane in pijač. V celicah nastajajo razkrojeni proizvodi maščobnih kislin, tako imenovani ketoni, ki vodijo k zastrupitvi organizma. Prav zato lahko to privede do kome ali smrti. Nujna je takojšnja zdravniška obravnava in trajno zdravljenje z inzulinom. Bolezen se najpogosteje pojavlja pri otrocih in mlajših osebah, ni pa tudi redek pojav po 30. letu. Bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1 je torej naravno dovzeten za to bolezen in se ji zato ne more izogniti.
Sladkorna bolezen tipa 2
Je povezana predvsem z nezdravim načinom življenja in s čezmerno telesno težo. Pri tem tipu bolezni trebušna slinavka še vedno proizvaja inzulin, a ne dovolj za uravnavanje količine sladkorja v krvi. Sladkorna bolezen tipa 2 se navadno pojavi pri osebah po 45. letu starosti, čedalje bolj razširjena pa postaja tudi med mladimi in otroki. Dejavniki tveganja, ki pospešijo razvoj sladkorne bolezni tipa 2, so pomanjkanje gibanja, debelost, stres, starost nad 45 let, dednost in sladkorna bolezen v nosečnosti.
Nosečnostna sladkorno bolezen
Je pogostejša pri nosečnicah s čezmerno telesno težo in pri tistih s sladkorno boleznijo v družini. Navadno je začasna in izgine po končanem dojenju. Tveganje za njen pojav lahko zmanjšamo z vzdrževanjem primerne telesne teže, zdravo prehrano in redno telesno vadbo.
Drugi tipi sladkorne bolezni
Sem uvrščamo stanje kronične hiperglikemije. Vzrok je obolenje trebušne slinavke, uživanje nekaterih zdravil in okužbe.
Motena toleranca za glukozo
Je najblažja oblika kronične hiperglikemije. Njena značilnost je povečano tveganje za razvoj okluzivne arteroskleroze. Pri pojavljanju v srednji in starejši dobi je sorodna s sladkorno boleznijo tipa 2.
Mejno bazalno glikemijo
Je mejno zvišanje količine krvnega sladkorja od 6.1 do 6.9 mmol/l.
Prepoznavanje sladkorne bolezni
Pri obeh tipih sladkorne bolezni, tip 1 in 2, se raven krvnega sladkorja zviša in lahko povzroči simptome, kot so povečana žeja ali lakota, suha usta, pogosto uriniranje, utrujenost, zamegljen vid, izguba telesne teže, slabo počutje, počasno celjenje ran in prask ter zmanjšana odpornost.
Presežek glukoze v krvi se začne izločati v urin, kar privede do razmnoževanja bakterij in glivic v urinu, to pa povzroča pekoče odvajanje urina in srbenje spolovila. Tudi gnojne okužbe lahko privedejo bolnika s sladkorno boleznijo k zdravniku. Vendar statistika kaže, da je kar 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 brez značilnih znakov in zato njihovo bolezen odkrijejo po naključju. Pri obeh tipih sladkorne bolezni se lahko pojavijo zapleti na očeh, ledvicah, živcih in večjih krvnih žilah, kar lahko privede do izgube vida, amputacije, okvare ledvic in srčnega infarkta.
Pri sladkorni bolezni, tip 1 in 2, se raven krvnega sladkorja zviša in lahko povzroči simptome, kot so povečana žeja ali lakota, suha usta, pogosto uriniranje, utrujenost, zamegljen vid, izguba telesne teže, slabo počutje, počasno celjenje ran in prask ter zmanjšana odpornost.
Te zaplete lahko preprečimo ali odložimo z zgodnjim odkrivanjem in primernim zdravljenjem. Postavitev diagnoze je zelo preprosta. Pri znakih bolezni zadostuje za diagnozo določitev glukoze nad 11 mmo/l. Če pa znakov bolezni ni, mora biti rezultat merjenja glukoze v krvi za potrditev bolezni dvakrat na tešče večji od 7 mmol/l.
Pri zdravljenju sladkorne bolezni ima največjo vlogo sladkorni bolnik sam. Le dobro ozaveščen in motiviran bolnik lahko s pomočjo zdravstvenega osebja doseže kakovostno življenje brez razvoja zapletov bolezni. Uspeh je v doseganju primerne vrednosti krvnega sladkorja, zadovoljive telesne teže, urejenega krvnega tlaka (do 130/85 mmHg) in krvnih maščob (holesterol do 5,0 in trigliceridi do 1,7 mmol/l).
Zdravljenje sladkorne bolezni
Zdravljenje sladkorne bolezni obsega dve veliki skupini ukrepov:
1. Sprememba življenjskega sloga
Življenjski slog z zdravim načinom prehranjevanja
Obroki naj bodo najmanj trije, še bolje pet. Presledek med obroki naj bo od tri do štiri ure. Pomembno je uživati mešano in nemastno hrano. Največji delež obroka naj sestavljajo sestavljeni ogljikovi hidrati (žitna zrna in stročnice, izdelki iz žit, testenine, zelenjava in sadje). Iz prehrane izločimo sladkor (saharozo), sladkana živila in pijače. Za slajenje so na voljo umetna sladila. Za pitje najbolj priporočamo vodo in nesladkan čaj ali posneto mleko. Namesto sadnih in zelenjavnih sokov uživamo le sveže sadje in svežo zelenjavo.
Meso naj bo pusto, denimo puranje ali piščančje belo meso brez kože in kunčje belo meso. Izogibamo se vsem vidnim maščobam in izdelkom z veliko skritih maščob (npr. salame, mastni siri). Dober izvor beljakovin so ribe, ki vsebujejo manj nasičenih maščob in holesterola kot meso. Beljakovine lahko dobimo tudi iz stročnic, ki imajo malo maščob in energije in ne vsebujejo holesterola. Oreščki in semena imajo tudi veliko beljakovin, večina maščob, ki jih vsebujejo, pa je nenasičenih in so zato priporočljive.
Manj kuhane testenine (»al dente«) povzročijo manjši porast glukoze v krvi v primerjavi s premehko kuhanimi, krompir v oblicah je primernejši kot pire krompir. Zdrava prehrana naj vsebuje živila iz polnozrnate moke – neolupljen oz. rjavi riž, ajdovo in proseno kašo, ovsene kosmiče, proso, amarant, oves in otrobe. Zelo koristne sestavine živil so tudi vlaknine (stročnice, artičoka, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gobe, jajčevec, por, stročji fižol, radič, jabolka, hruške, jagodičje, marelice), ker zmanjšajo praznjenje želodca, podaljšajo občutek sitosti in vsrkanje glukoze in s tem zmanjšajo porast glukoze v krvi. V črevesju vežejo holesterol, ki tako ne prehaja v kri, temveč se izloča z blatom. Vlaknine pospešijo prebavo.
Za izboljšanje okusa jedem namesto soli raje dodajajmo različne začimbe. Pri kuhanju uporabljajmo olja, zlasti olivno in repično. Izogibajmo se industrijsko pripravljenim jedem, cvrtju in seveda sladkarijam vseh vrst. Hrana naj bo bogata z naravnimi antioksidanti
(vitamini A, C, E) in magnezijem. Pri zniževanju krvne ravni sladkorja, holesterola in trigliceridov pomaga tudi cimet.
Zadostna telesna dejavnost in primerna telesna teža
Redna telesna dejavnost zmanjša možnost za razvoj sladkorne bolezni, izboljšuje odzivnost tkiv na inzulin in znižuje krvni sladkor. Ugodno vpliva tudi na znižanje škodljivih maščob v krvi (LDL-holesterola in trigliceridov), zvišanje »koristnega« holesterola (HDL-holesterola), znižanje krvnega tlaka in s tem povezanega tveganja za nastanek srčno-žilnih zapletov (srčna kap, možganska kap, zamašitve arterij nog). Telesno dejavnost je treba izvajati redno, najbolje vsak dan 30 minut ali vsaj trikrat tedensko eno uro.
Opustitev kajenja, vsakodnevna sprostitev (joga, maditacija, sprehod ipd.), dober spanec, vzdrževanje stikov z ljudmi ipd.
2. Zdravljenje z zdravili
Za zdravljenje sladkorne bolezni so med zdravili na voljo peroralna antidiabetična zdravila (tablete) in inzulin. Zdravljenje s peroralnimi antidiabetiki začnemo takrat, ko nefarmakološko zdravljenje po treh mesecih ne zadošča za vzdrževanje ciljne ravni urejenosti glikemije. Zdravljenje je stopenjsko. Najprej začnemo z monoterapijo, z enim zdravilom. Ko to ne zadostuje več, preidemo na dvotirno zdravljenje. Bolnik dobi dve različni peroralni zdravili, ki delujeta na različnih mestih.
Ko urejenosti bolezni ne dosegamo več in glikiran hemoglobin raste, je čas za inzulin. Zdravljenje z inzulinom, s t. i. inzulinsko shemo, prilagodimo bolniku, njegovim sposobnostim, starosti in psihofizičnemu stanju. Včasih tudi ob peroralni terapiji dodamo inzulin. Peroralno terapijo lahko tudi ukinemo in uvedemo inzulinske mešanice (dolgo in kratko delujoči inzulin v enem pripravku). Lahko pa uvedemo t. i. bazalno bolusno terapijo. To je najzahtevnejše zdravljenje, pri katerem si bolnik vbrizga kratko delujoč inzulin pred obrokom in dolgo delujoč oziroma bazalni inzulin enkrat ali dvakrat na dan, odvisno od njegovih potreb. Taka shema zahteva znanje bolnika o štetju ogljikovih hidratov, o prilagajanju doze in predvsem o redni samokontroli.
V obeh različicah zdravljenja je zelo pomembno, da nadaljujemo nefarmakološko zdravljenje oziroma ga še krepimo. Pomembno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni pa ima zagotovo tudi izobraževanje bolnika o bolezni. |
|
| Nazaj na vrh |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
Objavljeno: 11 Maj 2010 06:35 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
Sladkorna bolezen – epidemija modernega časa
Sladkorno bolezen tipa 2 nekateri označujejo tudi kot epidemijo modernega časa, saj število bolnikov nezadržno narašča. Po podatkih Mednarodne zveze za diabetes (IDF) v svetu menda živi skoraj 250 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, za njenimi posledicami pa vsako leto umre okoli štiri milijone ljudi.
Sladkorna bolezen je motnja v presnovi, do katere pride zaradi številnih vzrokov, določena pa je s kronično hiperglikemijo – stanjem povišane ravni sladkorja v krvi. Pri sladkorni bolezni celice trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina ali pa telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito izrabljati. Inzulin je najpomembnejši hormon za uravnavanje ravni krvnega sladkorja, vpliva pa tudi na uravnavanje lipidov. Sladkorna bolezen tipa 2 je pogosto povezana z debelostjo in povišanim krvnim tlakom.
Ker 14. novembra zaznamujemo svetovni dan sladkorne bolezni, smo se o zdravljenju le te pogovarjali specialistom diabetologom, doc. dr. Andrejem Janežem, dr. med., iz Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Kliničnega centra v Ljubljani.
Pogovarjala se je Eva Esih.
Kakšni so zadnji podatki o številu sladkornih bolnikov v Sloveniji in koliko od teh je bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2?
Teh podatkov na žalost nimamo. Po ocenah pa je v Sloveniji vsaj 120.000 bolnikov s sladkorno boleznijo. Velika večina, približno 90 odstotkov, jih ima sladkorno bolezen tipa 2, ki je starostna oblika sladkorne bolezni.
Ali ta številka narašča? Zakaj?
Da, ta številka narašča in v naslednjih dvajsetih letih se bo predvidoma kar podvojila. Ker pa nimamo registra bolnikov, je to seveda približna ocena. Število bolnikov s starostno obliko sladkorne bolezni narašča predvsem zaradi nezdravega načina življenja. Glavni vzroki za to bolezen so predvsem čezmerna telesna teža, nepravilna prehrana in premalo gibanja. Vse to so dejavniki, ki povečajo tveganje za nastanek sladkorne bolezni. Na kratko – preveč je ljudi s čezmerno telesno težo.
Ali je sladkorna bolezen pri bolnikih v Sloveniji ugotovljena pravočasno? Lahko bolnik sam posumi na sladkorno bolezen in gre k zdravniku ali jo večkrat odkrijejo pri kakšnem drugem, npr. sistematskem pregledu?
Zagotovo ogromno bolnikov ostane neodkritih, saj ni nujno, da ima bolnik kakšne simptome. Nekateri imajo lahko vrsto let povišan sladkor, pa tega niti ne vedo. Povišan sladkor v krvi pri bolniku največkrat odkrijejo pri kakšnem drugem pregledu. Ko postavimo diagnozo sladkorna bolezen, večkrat ugotovimo, da ima bolnik tudi že kronične zaplete. To so okvare mrežnice (retinopatije), okvare živcev (nevropatije) in ledvic (nefropatija), kar kaže na to, da je bila sladkorna bolezen lahko navzoča že desetletje, vendar ni bila diagnosticirana. Če ni tipičnih znakov, lahko bolezen ostane neodkrita. Še posebno pri starejših, ljudeh s čezmerno telesno težo, ljudeh s hipertenzijo ter z drugimi dejavniki tveganja svetujemo preventivne preglede za raven glukoze v krvi, saj je to zelo poceni preiskava.
Kako dolgo v povprečju poteka sladkorna bolezen pri bolnikih pred diagnozo?
Težko rečem. Velikokrat ugotovimo, da je bila bolezen navzoča že desetletje. Začne se s čezmerno telesno težo in z moteno toleranco za sladkor, t. i. preddiabetičnim stanjem. To lahko potrdimo le, če pri bolniku naredimo OGTT (obremenilni glukozni tolerančni test). Ključen problem je, da veliko ljudi, ki so v fazi motene tolerance za sladkor, ni odkritih. Če bolnika odkrijemo v tej fazi, lahko s spremembo življenjskega sloga preprečimo nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Ko se bolezen razvije, to pomeni kronično bolezen, ki je progresivna in je ne moremo ustaviti.
Kako dolgo lahko vzdržujemo raven krvnega sladkorja samo s spremembo življenjskega sloga in kdaj mora bolnik začeti jemati zdravila?
S spremembo življenjskega sloga poskušamo bolnika čim dlje držati v fazi motene tolerance. Ko pa motena toleranca preraste v sladkorno bolezen, se za zdravljenje odločamo glede na višino parametra, ki označuje povprečni sladkor v krvi. Ta parameter imenujemo glikiran hemoglobin (HbA1c). Za zdravljenje z zdravili se odločimo takrat, ko ima posameznik povprečje HbA1c nad sedem. Navadno začnemo zdravljenje s peroralnimi zdravili. Glikiran hemoglobin je tudi pozneje kazalnik tega, kako prilagajati, intenzivirati zdravljenje.
Pred dobrim letom smo dobili tudi nacionalne smernice za zdravljenje sladkorne bolezni, ki so jih napisali slovenski strokovnjaki.
Koliko časa v povprečju traja, da bolnik od odkritja bolezni preide na inzulin?
Tudi to je zelo težko oceniti in medicina tega ne more napovedati. Sladkorno bolezen zdravimo stopenjsko. Najprej začnemo z monoterapijo, z enim zdravilom. Ko to ne zadostuje več, preidemo na dvotirno zdravljenje. Bolnik dobi dve različni peroralni zdravili, ki delujeta na različnih mestih. Ko urejenosti bolezni ne dosegamo več in glikiran hemoglobin raste, je čas za inzulin. Zdravljenje z inzulinom, s t. i. inzulinsko shemo, prilagodimo bolniku, njegovim sposobnostim, starosti in psihofizičnemu stanju.
Včasih dodamo inzulin ob peroralni terapiji. Peroralno terapijo lahko tudi ukinemo in uvedemo inzulinske mešanice. To so pripravljene mešanice, ki vsebujejo dolgo in kratko delujoči inzulin v enem pripravku. Lahko pa uvedemo t. i. bazalno bolusno terapijo. To je najzahtevnejše zdravljenje, pri katerem si bolnik vbrizga kratko delujoč inzulin pred obrokom in dolgo delujoč oziroma bazalni inzulin enkrat ali dvakrat na dan, odvisno od njegovih potreb. Taka shema zahteva znanje bolnika o štetju ogljikovih hidratov, o prilagajanju doze in predvsem o redni samokontroli.
Inzulinske sheme in pristopi zdravljenja z inzulinom so torej različni. Shema mora biti individualizirana ter prilagojena posamezniku in njegovim sposobnostim.
Glede na to, da si mora bolnik inzulin vbrizgavati do konca življenja, ali je boljše, da ga uvedemo čim pozneje?
Ne. Inzulin je treba bolniku uvesti takrat, ko ga ta glede na glikemično oziroma presnovno urejenost potrebuje. Tu ima diabetologija jasno izdelane strokovne smernice.
Ali so pri uvajanju inzulinskega zdravljenja kakšne ovire in katere?
Ovire so sprejemanje same bolezni in zdravljenja. Bolnik se mora sprijazniti s tem, da si bo moral inzulin aplicirati enkrat, dvakrat ali večkrat dnevno vsak dan. Terapija je zahtevna in bolnik se mora izobraziti. Za uspešno zdravljenje je potreben celostni pristop k bolniku in se z njim veliko ukvarjati. Bolnike izobražujemo v šoli, ki deluje v okviru klinike.
Bolnik se mora naučiti izmeriti glukozo v krvi, določiti število enot inzulina, ki jih potrebuje, in ugotoviti, kdaj jih potrebuje, naučiti se mora tudi ravnati z inzulinom. Inzulin je beljakovina in apliciramo ga v podkožje trebuha. Pripravljen je v t. i. injektorjih ali penih. V injektorju je več enot inzulina in ko ga zmanjka, bolnik injektor preprosto zavrže in vzame novega. Pri peresniku menjuje iglice, ki so zelo tanke, in bolnik vboda praktično ne čuti. Vse je prirejeno tako, da je bolniku čim lažje. V zadnjem času poznamo nove inzuline, t. i. inzulinske analoge, ki so bolnikom prijaznejši.
Zakaj so inzulinski analogi bolnikom prijaznejši? Kakšne so njihove prednosti pred starejšimi inzulini?
Prednost modernih inzulinov pred humanimi je predvsem v večji fleksibilnosti, saj jih bolnik lahko aplicira tik pred obrokom, humane pa je bilo treba aplicirati pol ure prej. Pri inzulinskih analogih opažamo tudi boljše sodelovanje bolnika pri zdravljenju in manj poznih hipoglikemij, saj profil delovanja kratko delujočega inzulinskega analoga sledi obroku. Bazalni analogi imajo enakomernejši profil, delujejo dlje časa, kar pomeni, da lahko bolnik namesto dveh injekcij humanega bazalnega inzulina dobi eno, ki drži 24 ur. To so velike prednosti in danes je to tendenca zdravljenja z inzulinom.
Zakaj je zdravljenje sladkorne bolezni z inzulinom sčasoma nujno potrebno in zakaj je imeti urejen krvni sladkor pomembno za bolnika?
Sladkorna bolezen je progresivna, kar pomeni, da celice, ki izločajo inzulin, postopoma pešajo. Naloga zdravil je, da spodbujajo izločanje inzulina iz teh celic ali zavirajo preveliko produkcijo sladkorja v jetrih. Ko celice propadajo, zdravilo nima več od kod spodbujati izločanje inzulina. Zato je nujno, da začnemo inzulin nadomeščati po eksogeni poti – »od zunaj«, saj ga telo ne izloča več. Inzulin pa je nujno potreben za regulacijo sladkorja. Če je raven sladkorja dlje časa povišana, lahko pride do resnih zapletov. Poveča se tveganje za okužbe, za zaplete na očeh, ledvicah, živcih in večjih krvnih žilah, kar lahko privede do izgube vida, amputacije, okvare ledvic in srčnega infarkta.
Razlaga nekaterih izrazov:
Peroralna terapija pomeni, da se zdravilo jemlje oziroma daje skozi usta. Inzulin je beljakovina in ga zato ni mogoče dajati skozi usta, saj bi se v prebavnem traktu razgradil in ne bi prišel v kri ter tako dosegel svojega namena.
Pri inzulinskem zdravljenju bolnik potrebuje dve vrsti inzulina. Ena vrsta je t. i. bazalni ali dolgo delujoč inzulin, s katerim vzdržujemo osnovno raven inzulina v telesu. Tudi pri zdravih ljudeh je v telesu stalno navzoča določena raven inzulina, ki krije osnovne presnovne potrebe organizma. Med obrokom pa se izloča dodatna količina inzulina, kajti zaradi hrane se poviša raven sladkorja v krvi in inzulin ga znova zniža na normalno raven. Sladkorni bolnik pa te sposobnosti nima, zato mora takrat dodati odmerek inzulina. Takrat navadno doda kratko delujoč inzulin, ki deluje le med obrokom. Obstajajo pa tudi že pripravljene mešanice, ki v različnih razmerjih vsebujejo oba tipa inzulina in jih imenujemo dvofazni inzulini.
Molekula humanih inzulinov je identična človeški. V zadnjem času so na voljo novejši inzulinski analogi, ki so človeškemu inzulinu podobni, ne pa tudi enaki. |
|
| Nazaj na vrh |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
Objavljeno: 11 Maj 2010 06:36 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
Sladkorna bolezen: Ko sprejmeš bolezen, se začne novo življenje
Z doc. dr. Andrejem Janežem, dr. med., predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana, smo se pogovarjali o prihodnosti novega Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove in o dostopnosti obravnave sladkorne bolezni pri nas.
Pogovarjala se je Katja Krasko
»Nepravilna prehrana in nezdrav življenjski slog sta zlasti v razvitem svetu ključna vzroka za epidemijo debelosti ter za strmo naraščanje števila sladkornih bolnikov,« opozarja doc. dr. Andrej Janež, dr. med. Obenem dodaja, da se mora tudi država zavedati, kako resen problem je sladkorna bolezen. Predvsem pri tipu 2 sladkorne bolezni je z ustreznim načinom življenja, ustrezno prehrano in gibanjem možno omiliti njen potek. »A šele ko sprejmeš sladkorno bolezen, se začne novo življenje,« je ključno za dr. Janeža.
S koncertom Zdravo življenje v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ste ob zaključku leta tudi na ta način opozarjali na neizmerne razsežnosti sladkorne bolezni, te najpogostejše kronične nenalezljive bolezni, in obenem razmere na sedanjem Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. Kakšni so odzivi?
Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za funkcionalno insulinsko terapijo sta priskočila na pomoč Kliničnemu oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. Skupaj smo pripravili koncert Sladko življenje, katerega namen je bil, da še dodatno vzbudimo zanimanje za sladkorno bolezen v Sloveniji.
Številke so pri nas resnično pereče. Po zadnjih podatkih Inštituta za varovanje zdravja, ki segajo v leto 2007, je sladkornih bolnikov več kot 125.000. Po napovedih IDF za leto 2010 naj bi jih bilo že preko 150.000. V Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana se tako trenutno soočamo s hudo prostorsko stisko. Rešitev smo že našli v novi lokaciji, ki jo je odobril Univerzitetni klinični center v Ljubljani. Gre za staro pediatrično kliniko, ki pa je potrebna prenove. Farmacevtska podjetja so se že odzvala povabilu in donirala denar za prenovo. Koncert je bil zato tudi velika zahvala vsem za donacije, ki bodo potekale še v začetku naslednjega leta.
Kako bodo zasnovani novi ambulantni prostori in katere nove vsebine boste dodali pri zdravljenju sladkorne bolezni?
Skupaj z arhitekti smo v oddelku že naredili idejno zasnovo novih ambulantnih prostorov Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana. Končno bomo vse dejavnosti združili pod eno streho. Do sedaj smo morali namreč zaradi hude prostorske stiske del dejavnosti premakniti na druge lokacije. Lani smo bili tako prisiljeni na Nazorjevi naredili enoto za funkcionalno inzulinsko terapijo in inzulinske črpalke. Del dejavnosti, vezane na nosečnice, smo opravljali kar v ginekološki kliniki UKC. V novih prostorih bomo uspeli spraviti vse pod eno streho in narediti dober ambulantni program, ki ga diabetes nujno potrebuje. Poleg vsakodnevne urgentne triažne dejavnosti bomo imeli tudi štiri redne celodnevne ambulante. Okrepili bomo tudi izobraževalno dejavnost, ki bo potekala tako na skupinski kot individualni ravni. Iz dislocirane enote bomo premestili tudi Center za zdravljenje z inzulinsko črpalko, okrepili ambulante za diabetično nogo, nosečnost in velik poudarek dali tako imenovani multifaktorski obravnavi. Preselili se bomo z 200 m2 na večjo kvadraturo, ki pa nikakor ni predimenzionirana. V novem oddelku si želimo imeti tudi svojega okulista, dietetika ... Celoten ambulantni tim bo tako na voljo na enem mestu. Če bomo dobro zastavili prenovo, bomo selitev izpeljali do poletja 2010. V letošnjem letu smo v sedanjem oddelku z majhnimi posegi vseeno izboljšali pogoje dela. Polepšali smo ambulanto za intenzivno nego, da bodo prostori še bolj prijazni bolnikom. S predelnimi stenami smo jim omogočili še več intimnosti.
Ali je slovenskim bolnikom s sladkorno boleznijo namenjeno kakovostno zdravljenje? Se strinjate z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem, ki je v prid sedanjemu sistemu zdravljenja ocenil, da je »dobro« biti sladkorni bolnik v naši državi?
Minister je to izjavo podal v smislu, da imamo resnično srečo, da imamo v Sloveniji trenutno na voljo vsa zdravila in vso novejšo tehnologijo za zdravljenje sladkorne bolezni. Večina sodobnih izdelkov je že na listi zdravil, novejše terapije so si prav tako začele utirati pot. Manjkajo nam še diabetologi, ki jih je premalo glede na res veliko število obolelih. V naslednjih letih bo potrebna s strani države tudi bolj načrtna obravnava sladkorne bolezni.
Kako je vaš klinični oddelek sodeloval pri snovanju nacionalnega programa za sladkorno bolezen, ki bo prinesel nov pristop v preventivi in zdravljenju sladkorne bolezni?
Znotraj naše klinike deluje tudi ekspertna skupina, ki je pripravljala nacionalni program. V začetku leta 2010 se bodo že začeli akcijski načrti. UKC Ljubljana in naš klinični oddelek bomo skupaj skrbeli za izdelavo kliničnih smernic oziroma dobrih modelov praks pri zdravljenju sladkorne bolezni. V novi enoti bomo del tega tudi prenesli v prakso.
V strategiji za obvladovanje sladkorne bolezni so v nacionalnem programu navedeni tudi 4 ključni mehanizmi za njeno obvladovanje – čim zgodnejše odkrivanje sladkorne bolezni, preprečevanje debelosti, omejevanje oglaševanja nezdrave prehrane in spodbujanje zdravega načina življenja. Kako se spoprijeti s tako ključnimi temami?
Mi sami kot klinika težko zagotovimo spremembe na teh štirih ključnih področjih. To je naloga države, ki mora uvesti že zelo zgodaj, v šolah in vrtcih, zdrav način življenja in izvajati preventivni program. Mi kot terciarni zavod za rešitev vseh problemov, ki jih nacionalni program vključuje, ne moremo skrbeti, lahko pa kot partner sodelujemo pri izvajanju. Gre za zelo široko in kompleksno problematiko. Prav zato je Združenje diabetologov Slovenije skupaj z družinskimi zdravniki poskrbelo, da bo ta program zaživel tudi v praksi.
Kako pa je z dostopnostjo obravnave sladkorne bolezni v Sloveniji?
V Ljubljani je obravnava zelo dobro zastavljena. Večina zdravstvenih domov ima zdravnike, ki imajo dodatno priučena znanja za vodenje bolnikov s sladkorno boleznijo. V novih prostorih bi radi dali velik poudarek urgentni triažni ambulanti, kjer bi dejavnost okrepili tudi s posvetovalnim telefonom. Po telefonu bi bil diabetolog dostopen 24 ur na dan.
Kakšne so najnovejše metode zdravljenja sladkorne bolezni, ki ste jih uvedli v vašem kliničnem oddelku?
Pri najpogostejšem, tipu 2 sladkorne bolezni je na voljo inkretinska terapija s peroralnimi DPP-4 inhibitorji kot zdravili in GLP-1 gonisti v obliki injekcij, ki pa so pod strogimi omejitvami. Verjamem, da se bo v naslednjih mesecih tudi to spremenilo. Kar se tipa 1 tiče, gre za funkcionalno inzulinsko terapijo, kjer zdravimo z inzulinsko črpalko. Na voljo je tudi kontinuirano merjenje glukoze s pomočjo glukoznega senzorja. Pri tipu 1 bomo morali poskrbeti, da bomo lahko videli bolnike bolj pogosto, pri tipu 2 pa je ključno še okrepiti izobraževanje, ga posodobiti in segmentirati.
Kateri so dandanes skrb zbujajoči podatki pri beleženju sladkorne bolezni v Sloveniji?
Največji problem ostaja rast števila bolnikov zaradi prekomerne teže in porast sladkorne bolezni pri mladih. Za tipom 1, ki strmo raste, zboli 50-60 otrok letno, 10 % mladih s tipom 2 je zbolelo zaradi prekomerne teže. To so grozljivi, zelo pereči podatki. Potrebno bo tudi dobro pogledati, kako vodimo kronične zaplete. Nimamo podatkov, ki bi na primer govorili o številu amputacij zaradi sladkorne bolezni. Prav to bi morala biti naloga terciarne ravni pri obravnavi sladkorne bolezni.
Pri zdravljenju sladkorne bolezni je osrednja vloga bolnika, seveda v sodelovanju z zdravniško ekipo, da skupaj dosežeta kakovostno življenje ...
Življenje s sladkorno boleznijo zahteva disciplino, podporo bližnjih in spremenjen način življenja. Kot smo zapisali v vabilu na dobrodelni koncert: ko sprejmeš bolezen, se začne
novo življenje. Res je pri zdravljenju ključno delovanje celotne ekipe in vključevanje tudi drugih specialistov, recimo psihologov, okulistov. Bolnika je potrebno vsakodnevno spodbujati in mu nameniti veliko časa. Le z nenehno motivacijo lahko obvladuješ sladkorno bolezen in vzdržuješ zdravje. Izjemno pomembno je tudi bolnikovo znanje o bolezni, da lahko razume zdravniško ekipo pri zdravljenju in da se zaveda posledic, ki ga čakajo, če ne sledi zdravniškim navodilom.
Kaj pa so najpogostejši kronični zapleti pri sladkorni bolezni?Eni so vezani na tako imenovani mikrovaskularni sistem. Kot posledica neurejene ravni glukoze se pojavijo okvare oči, živčevja in ledvic. Pri tipu 2, kjer se pojavita še problem lipida in tlaka, pa se pojavljajo predvsem makrovaskularni zapleti. Večja je umrljivost zaradi možganske in srčne kapi. Prav pri slednjem je zato najpomembnejši že omenjeni multifaktorski pristop, s katerim na širši ravni agresivno zdravimo vse dejavnike in tako zmanjšamo tveganje za zaplete.
Priporočene ciljne vrednosti za sladkor, holesterol in krvni tlak
Zaželene vrednosti glukoze so 4-6 mmol/1 na tešče, 5-6 mmol/l pred kosilom in pred večerjo ter pod 8 mmol/l uro in pol po obroku, pri čemer se je treba izogibati hipoglikemijam, to je prenizkim vrednostim krvnega sladkorja (pod 4,0 mmol/l). Neke vrste povprečno vrednost glukoze v preteklih dveh mesecih odraža glikirani hemoglobin ali HbA1c, ki naj bo praviloma pod 7,0 %. Celokupni holesterol naj bo pod 4,5 mmol/l, LDL-holesterol pod 2,5 mmol/l, HDL nad 1,0 mmol/l in trigliceridi pod 2,0 mmol/l. Krvni tlak naj bo v ambulanti pri zdravniku vedno pod 130/80 mm Hg, kar pomeni, da naj bo krvni tlak, izmerjen doma, pod 120-125/75. Treba se je izogibati tudi nizkim vrednostim tlaka, ki povzročajo težave, predvsem vrtoglavice. Seveda pa so priporočila glede ciljnih vrednosti pogosto spreminjajo, in to vedno še nižje in še bližje vrednostim, ki jih imajo zdravi ljudje.
Priporoča dr. Jelka Zaletel, dr. med., UKC, Oddelek za endokrinologijo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
| Stran 1 od 1 |
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Seznam članov
Prijava
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
