Danes je 25 Apr 2024 21:00
Poglej neodgovorjena sporočila

Uporabniško ime:     Geslo:

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov



Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 
 Avtor   Sporočilo 

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 16 Mar 2009 18:56    Naslov sporočila: Zdrava prehrana pri diabetesu
 Odgovori s citatom  

NAJ BO ZMERNA IN RAZNOLIKA

Pri prehrani sladkornega bolnika ne gre za kako posebno in hudo zapleteno dieto, marveč za zdravo prehranjevanje, ki bi se ga morali držati tudi ljudje, ki nimajo sladkorne bolezni. Pravilno načrtovana zdrava prehrana je osnova vsakega zdravljenja sladkorne bolezni, ne glede na to, ali je sladkorni bolnik zbolel v mladosti (tip I) ali pozneje v življenju (tip II).


Priporočila za zdravo prehrano narekujejo redne obroke, zmernost v količini ter raznolikost v izboru živil in sestavi jedi. Samo tako je mogoče doseči in vzdrževati optimalno raven sladkorja v krvi, preprečiti zvišanje skupnih maščob in holesterola, pri mlajših sladkornih bolnikih doseči primerno rast in razvoj, pri starejših pa vzdrževanje primerne telesne teže oziroma, če je potrebno, njeno znižanje.

Režim prehranjevanja
V prehrani sladkornega bolnika naj bo poseben poudarek na urejeni prehrani. O urejeni prehrani govorimo takrat, ko celodnevno prehrano razdelimo na najmanj pet obrokov, ki si čez dan sledijo v določenih časovnih intervalih. To zagotavlja enakomerno presnovo in preprečuje njeno preobremenitev. Sladkorni bolnik zaradi delovanja mešanic inzulina ne sme izpustiti posameznih obrokov, ker s tem poveča tveganje za hipoglikemijo. To je tudi ključna razlika med prehrano sladkornega bolnika in zdravega človeka, saj slednji lahko občasno brez škode opusti kak obrok, sladkorni bolnik pa tega ne sme. Zato naj:
- obroke enakomerno porazdeli čez dan (od pet do šest obrokov),
- jutranji obrok zaužije pol ure po vbrizganju inzulina,
- ne izpusti nobenega obroka, ne glede na to, ali je doma, na delovnem mestu, izletu, počitnicah ...

Energijske potrebe organizma

Energijske potrebe sladkornega bolnika so enake energijskim potrebam njegovega zdravega vrstnika pri določeni telesni teži in starosti. Prehrana mora sladkornega bolnika nasititi, mu omogočati normalen telesni in duševni razvoj ter ga varovati pred debeljenjem, hipoglikemično in diabetično komo.

Hranilna sestava obroka

Vsakodnevna zdrava prehrana sladkornega bolnika naj bo sestavljena tako, da so v njej hranilne snovi zastopane v naslednjem razmerju: 15 % B (beljakovin), 30 % M (maščob), 55 % OH (ogljikovih hidratov). In kaj vse mora vsebovati prehrana?
* veliko sestavljenih ogljikovih hidratov - škrobna živila,
* veliko dietnih vlaknin,
* beljakovinska živila z manj maščobe,
* veliko vitaminov in mineralov,
* malo maščob živalskega izvora,
* zmerno količino maščob rastlinskega izvira,
* zelo malo enostavnih ogljikovih hidratov (čisti sladkor, navadni sladoled, med, marmelada, sadni sirup, bomboni, čokolada, torte, kremne rezine, piškoti, napolitanke).

Ogljikovi hidrati
Ogljikovi hidrati so glavna hranilna snov, ki organizmu priskrbi energijo, zato naj sladkorni bolnik v vseh dnevnih obrokih uživa živila, bogata z ogljikovimi hidrati. Z njimi naj pokrije najmanj 55 % celodnevnih energijskih potreb. Sestavljenim ogljikovim hidratom (škrobna živila) naj namenja prednost pred enostavnimi ogljikovimi hidrati (sladkorji). Sestavljeni ogljikovi hidrati, ki so hkrati bogati z dietnimi vlakninami (polnozrnat kruh, müsli, integralne testenine, neoluščen riž, krompir v kosih), počasneje dvigujejo raven glukoze v krvi in v nasprotju z enostavnimi ogljikovimi hidrati (sladkor, slaščice, čokolada ...) preprečujejo njen prehiter padec (hipoglikemija).
Tudi sadje in zelenjavo uvrščamo med ogljikohidratna živila, ki vsebujejo dietne vlaknine, vitamine in minerale. Da bo v varovalni dnevni prehrani sladkornega bolnika dovolj vitaminov in mineralov, mora celodnevni obrok vsebovati vsaj od 300 do 500 g zelenjave in prav toliko sadja. Več kot polovico teh živil naj bo presnih - surovih (sadje, solate), toda pred večjimi telesnimi obremenitvami jih ne gre uživati v večjih količinah.

Beljakovine
Več kot 15 % beljakovin v dnevni prehrani sladkornega bolnika že lahko preobremeni presnovo, povzroči dehidracijo, izgube kalija in kalcija ter preobremenitev ledvic in jeter. Priporočila za otroke pravijo, naj zaužijejo do 2g/kg telesne teže beljakovin, ob koncu intenzivne rasti in razvoja pa postopoma znižujemo vnos beljakovin do 1g/kg telesne teže. Telesna dejavnost s povečanjem mišične mase in tudi z encimi, ki sodelujejo pri presnovi hranil, vpliva na razgradnjo in sintezo beljakovin.
V prehrani sladkornega bolnika je treba na eni strani zmanjševati vnos maščob živalskega izvora, na drugi pa zagotoviti dovolj beljakovin. Beljakovine visoke biološke vrednosti so predvsem v mesu in mesnih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih, ribah, jajcih in stročnicah (grah, soja, fižol). Zato pri mesu izbiramo puste kose in vso vidno maščobo odstranimo, pri perutnini pa odstranimo kožo. Za prehrano sladkornega bolnika so primerni mesni in ribji izdelki, skuta in nadomestki mesa, ki imajo manj kot 10 % skrite maščobe. Primerni so tudi mleko, jogurt in drugih fermentirani napitki z manj kot 1,6 % maščobe v 100 ml in sir z manj kot 30 % maščobe v suhi snovi.
Beljakovinska živila enakomerno razporedimo med dnevne obroke. Večje količine beljakovin lahko uvrstimo v obroke, ki jih sladkorni bolnik zaužije po koncu večje telesne dejavnosti (aerobika, tek ...): v večerni obrok, če je bil telesno dejaven pozno popoldne, ali tri do štiri ure pred večjo obremenitvijo.

Maščobe
Sladkorni bolnik ne potrebuje posebnega dietnega režima in nima posebnih potreb po maščobah. Organizem namreč izkorišča maščobo kot vir energije samo iz telesnih maščobnih zalog in ne neposredno iz zaužitih maščob. Zato morajo maščobe v prehrani sladkornega bolnika zadovoljiti od 25 do 30 % celodnevnih energijskih potreb. S tem organizmu zagotovimo nujno potrebne maščobne kisline (linolenska kislina) in medij za vitamine, ki so topni samo v maščobah (vitamini A, D, E in K). V prehrano vključimo kakovostno rastlinsko maščobo v obliki olja (oljčno, repično, koruzno in sončnično) ali margarine z dodatkom omega 3 maščobnih kislin (becell). Izredno pomemben vir maščob v prehrani so mastne morske ribe (skuša, losos, tuna), saj so bogat vir omega 6 maščobnih kislin, ki uravnavajo razmerje med "dobrim" in "slabim" holesterolom ter s tem pomembno prispevajo k varovanju srca in ožilja sladkornega bolnika. Kot smo že poudarili, zelo omejimo maščobo živalskega izvora (svinjska mast, goveji loj, vidna mesna maščoba). Maščobo vključujemo v obroke vedno skupaj z ogljikohidratnimi in beljakovinskimi živili, ker povzročijo počasnejše vsrkavanje sladkorjev v kri. Zato pretiran vnos maščob v posameznem obroku lahko pripelje do hipoglikemije.
Ker jajčni rumenjak vsebuje veliko neprimerne maščobe, ga priporočamo samo od dva- do trikrat na teden. Pri tem je treba upoštevati tudi jajca, ki jih med tednom porabimo pri kuhi in ne samo kuhana ali pečena jajca.

Dietetični izdelki
To so industrijski izdelki, ki jih sladkorni bolnik lahko uživa v skladu z načeli zdrave prehrane. Na trgu je veliko izdelkov živilske industrije, ki po sestavi ustrezajo priporočilom. S temi izdelki si sladkorni bolnik lahko sestavi ustrezne, lastnim potrebam prilagojene obroke. Sladkorni bolnik načeloma ne potrebuje nobenih posebnih živil, med množico ponujenih izdelkov mora le znati izbrati prave, takšne, katerih sestava ustreza strokovnim priporočilom. Tovrstna živila so deklarirana kot izdelki za sladkorne bolnike. Velika večina teh izdelkov ima zmanjšano vsebnost maščobe, namesto sladkorja (saharoze) pa vsebujejo sladkorni nadomestek ali umetno sladilo. Kljub temu naj jih sladkorni bolnik uživa le občasno. Primer: če sladkorni bolnik poje tablico diabetične čokolade, si mora tistega dne vso drugo hrano pripraviti samo z dvema čajnima žličkama olja.

Kljub upoštevanju vseh načel zdravega prehranjevanja se vse več diabetikov srečuje z vprašanji, koliko hrane je dovolj, ali je njihova prehrana pravilno sestavljena, zakaj je danes sladkor tako visok ... Sladkorni bolnik mora vsak dan posebej rešiti takšno sestavljanko. Po obroku bolnikov krvni sladkor naraste; da bi ga znižal, si vbrizga inzulin in je telesno dejaven (telovadi, kolesari, teče, hodi). Nato spet sledi obrok in zgodba se ponovi. Toda ker zdrav življenjski slog narekuje raznovrstno hrano, raven bolnikovega krvnega sladkorja ni vedno enaka. Zato se včasih zdi, da ne zna najbolje uskladiti količin inzulina, hrane in telesne dejavnosti.Toda obstaja rešitev. Ključ do nje je v vrsti in količini hrane, ki jo bolnik poje; ta namreč odloča o tem, kako visoko in kako hitro bo narasla raven krvnega sladkorja. Ogljikovi hidrati v hrani najbolj vplivajo na gibanje krvnega sladkorja. Če torej sladkorni bolnik ve, koliko ogljikovih hidratov je v njegovem obroku, bo vedel tudi, kako hitro in kako visoko se bo povzpela raven krvnega sladkorja in znal pravilno določiti količino inzulina, ki ga potrebuje, da ga bo znižal. Takšnemu načrtovanju obrokov za sladkornega bolnika pravimo metoda štetja ogljikovih hidratov. Ta metoda se je uspešno uveljavila pri načrtovanju prehrane sladkornih bolnikov, ki se zdravijo ob pomoči inzulinske črpalke. Enako uspešna je tudi pri sladkornih bolnikih na intenziviranem ali klasičnem zdravljenju z inzulinom, a tudi pri sladkornih bolnikih tipa II, ki se zdravijo z zdravili.
Več o metodi štetja ogljikovih hidratov lahko povprašate svojega diabetologa in dietetika, ki vam jo bosta podrobneje razložila ter vam pomagala pri načrtovanju primerne prehrane, usklajevanju obrokov in pravilnih odmerkov inzulina ter vam določila vaše inzulinsko ogljikohidratno razmerje.

Tekočina

Za željo ponudimo sladkornemu bolniku vodo, čaje, mineralno vodo, sadne sokove brez dodanega sladkorja, razredčene z vodo, limonado, stil, deit, dietne kompote, hladno manj mastno mleko ter vitaminske napitke brez sorbitola in ciklamatov.

Sladila

Sladkorni bolnik naj za sladkanje kave ali čaja uporablja sladila na osnovi aspartama in acesulfama K, ki spadata v skupino naravnih sladil brez kalorične vrednosti. Najboljša je kombinacija obeh sladil, kajti aspartam pri kuhanju izgubi sladek okus in ga uporabljamo za slajenje zmerno toplih in hladnih pijač. Acesulfam K je odporen proti visokim temperaturam, kar je izredno pomembno pri peki in kuhanju.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov


Pokaži sporočila:   

    Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Prehrana

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 


 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Stran 1 od 1
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas

Pojdi na:  


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.