Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Črevesne bolezni otrok

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 02 Feb 2009 20:20    Naslov sporočila: Črevesne bolezni otrok     ČREVESNE OKUŽBE OTROK Klinična slika, zdravljenje in preprečevanje okužb Črevesne okužbe so v Sloveniji med otroci do šestega leta starosti peti najpogostejši vzrok za obisk pri zdravniku, mnogo otrok z blagimi bolezenskimi znaki pa verjetno niti ne pripeljejo v ambulanto. Povzročitelji črevesnih okužb so zelo številni, v naših krajih najpogosteje bakterije in virusi, redko pa zajedavci in glive. Najpogosteje se prenašajo z umazanimi rokami, z okuženo hrano ali vodo, virusi pa lahko tudi po zračni poti. Bakterijske črevesne okužbe so pogostejše v poletnih mesecih, virusne pa v hladnejših mesecih leta. Kljub veliki raznolikosti povzročiteljev, pa je klinična slika bolezni dokaj podobna. Včasih lahko po bolezenskih znakih in epidemioloških podatkih sklepamo o povzročitelju, vendar so za opredelitev potrebne mikrobiološke preiskave, ki se jih poslužujemo pri težjem ali dolgotrajnejšem poteku bolezni. KLINIČNA SLIKA Čas od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov je lahko zelo različen, od nekaj ur pa do 7 dni (pri tifusu tudi do 60 dni), odvisen predvsem od vrste povzročitelja. Kako težko bo potekala bolezen in kako dolgo bo trajala, pa so poleg lastnosti povzročitelja pomembne predvsem obrambne sposobnosti okuženega. Težji je potek pri majhnih otrocih, pri slabše prehranjenih, po dolgotrajnejšem zdravljenju z antibiotiki, pri bolnikih z motnjami imunskega odziva (maligne bolezni, HIV) ali s kronično boleznijo prebavil. Akutna črevesna okužba lahko poteka kot blaga bolezen, pri kateri je vodilni bolezenski znak driska ali diareja – spremenjena konzistenca iztrebkov, ki so kašasti ali tekoči, frekvenca iztrebljanj pa je tri ali večkrat dnevno. Pred iztrebljanji se običajno pojavijo krči v trebuhu. Ob težjih okužbah se bolezen običajno začne s splošnim slabim počutjem, glavobolom, bolečinami v mišicah, povišano temperaturo in bruhanjem. Driska in krči v trebuhu lahko sledijo po večih urah. Trebuh je napet, boleč, meteorističen, včasih je slišno glasno pretakanje v trebuhu. Sprva je blato kašasto, neprebavljeno, nato tekoče, penasto, včasih s primesmi sluzi ali krvi. Izloča se več plinov. Bruhanje večinoma preneha po šestih do dvanajstih urah, driska pa v naslednjih dneh postopoma izzveni, redkokdaj traja več kot en teden. Barva blata običajno nima posebnega pomena, nekatere bakterije pa povzročajo značilen vonj blata. Drisko pri otrocih pogosto spremlja izsušitev ali dehidracija. ROTAVIRUS Rotavirusne driske so zelo kužne bolezni. Tudi v razvitem svetu se skoraj vsi otroci do tretjega leta okužijo z rotavirusom, največ jih zboli med 6. in 24. mesecem. Okužba lahko poteka brez bolezenskih znakov, lahko pa kot akutna driska ali kronični enteritis. Čas od okužbe do pojava prvih bolezenskih znakov (inkubacija) je 48 do 72 ur. Možne so vse oblike, od lahko potekajoče driske, do smrtno nevarne zaradi dehidracije. Vodilni znaki so driska, bruhanje, vročina, dehidracija. Blato je tekoče, brez primesi sluzi ali krvi. Povprečno traja 5 do 7 dni. ADENOVIRUS Bolezen je podobna kot pri rotavirusni okužbi, le da je lažja, vendar daljša in traja 5 do 12 dni. Inkubacija je 3 do 10 dni. Včasih imajo bolniki tudi prehladne znake. SALMONELA in KAMPILOBAKTER Salmonele in kampilobaktIr so najpogostejši bakterijski povzročitelji drisk, redko pa povzročijo tudi bakteriemijo in zunajčrevesna vnetna žarišča (v kosteh, možganskih ovojnicah, pljučih, jetrih, vranici) ali bacilonoštvo brez simptomov. Inkubacija pri okužbi s salmonelo traja 6 – 48 ur. Bolezen traja 2 – 5 dni. Salmonele povzročajo od lahke bolezni, ko bolnik nekajkrat odvaja kašasto blato, pa do težke krvave driske z dehidracijo. Po prenehanju driske bolniki povprečno izločajo salmonele še 4 – 5 tednov, otroci lahko tudi do nekaj mesecev. Antibiotično zdravljenje lahko podaljša bacilonoštvo. DRISKE POVEZANE Z ANTIBIOTIČNIM ZDRAVLJENJEM Širokospektralni antibiotiki lahko tako spremenijo črevesno floro, da omogočijo razrast patogenih bakterij, med katerimi je najpomembnejši povzročitelj Clostridium difficile. Bolezen je pogostejša med bolniki, ki so izčrpani zaradi drugih kroničnih bolezni. Preprečujemo jo s preudarno rabo antibiotikov. ZDRAVLJENJE Pri driski moramo nadomeščati tekočino in elektrolite, prilagoditi prehrano, lajšati neprijetne simptome. Le redkokdaj je primerno zdravljenje z antibiotiki. Bistvo zdravljenja črevesnih okužb je nadomeščanje vode in soli. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) – Nelit 60 ali v težjih primerih intravenozne infuzije. Rehidracija z ORS omogoča nadomeščanje začetne izgube tekočine in elektrolitov in vzdržuje ravnovesje, dokler traja driska. Sestava temelji na povprečni elektrolitni sestavi iztrebkov pri driski, glukoza pa pospešuje absorbcijo vode in soli. Peroralna rehidracija zmanjša potrebo po bolnišničnem zdravljenju. V prvih 4 urah naj bi bolnik popil raztopine ORS 50 – 100ml na kg telesne teže, v naslednjih 12 urah pa 10 – 50 ml na kg, kasneje pa 10 ml na kg po vsakem tekočem blatu. Otroci mnogokrat odklanjajo raztopine ORS. Takrat jim ponudimo čaj ali vodo, elektrolite pa je potrebno nadomeščati s soljo v hrani (zelenjavne juhe, slano pecivo, porjavela jabolka, banane). Večja je nevarnost elektrolitskega neravnovesja in pri hudem bruhanju in driski je potrebno bolnišnično zdravljenje in infuzija primernih tekočin. Visoko temperaturo zbijamo s paracetamolom. PREHRANA V ČASU ČREVESNE OKUŽBE Dojeni otroci naj bodo čim večkrat podojeni. V prvih urah bolezni, če otrok močno bruha, mu ponujamo samo tekočine. Ko se bruhanje umiri, lahko začne uživati normalno hrano, posebne diete niso potrebne. Priporočamo le omejitev uživanja sladkorja, ker je med in včasih še nekaj časa po driski zmanjšano delovanje črevesnih encimov - disaharidaz. PREPREČEVANJE ČREVESNIH OKUŽB Virusi so v ogromnem številu prisotni v izbruhanini in v blatu okuženih oseb. Prenašajo se z neumitimi rokami. Ob bruhanju ali previjanju bolnega dojenčka se virusi lahko širijo tudi po zraku in se usedajo na bližnje površine, od koder se z rokami prenesejo na druge predmete, na hrano ali direktno z rokami v usta. Najpomembnejše je umivanje rok. Otrokom ne dajemo hrane v roke na javnih mestih (v trgovinah, čakalnicah ambulant...), ne da bi jim umili roke, saj so lahko prijemali okužene predmete. Otroke, mlajše od 6 mesecev je možno s cepljenjem zaščititi pred rotavirusnimi okužbami. Tudi bakterijske okužbe se prenašajo z neumitimi rokami, pogosto pa tudi z okuženo hrano (najpogosteje meso, jajca). Zato je zelo pomembna pravilna termična obdelava hrane in pravilno shranjevanje hrane.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu