Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Kostanj

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Recepti

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 22 Okt 2009 08:26    Naslov sporočila: Kostanj     Ko jesenski mraz in veter otreseta zrele kostanje, obilje dobesedno leži na tleh in ga je treba samo pobrati. Sicer ga lahko tudi kupimo na tržnici, in to velike marone, a to ni tako zabavno. Najslajši je, če še nekaj dni odleži doma, a ne več kot teden ali dva, potem se postopoma izsuši, pa tudi črvički opravijo svoje. Za daljše shranjevanje ga lahko zamrznemo ali pa mu olupimo lupino ter notranjo kožico in ga na toplem posušimo. Posušenega samo skuhate in ga uporabite kot svežega, lahko pa ga tudi zmeljete v posebnem mlinčku v zdrob ali moko in iz njega pripravite kostanjevo polento ali kostanjeve žgance. Iz kostanja pa pripravljamo tudi razno pecivo, kostanjev pire, juho, kuhanega kot prilogo k mesnim in zelenjavnim jedem in še kakšno jed vredno preizkusa. Kremna kostanjeva juha s korenčkom Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg napol kuhanega in povsem olupljenega kostanja, 1 l mesne juhe ali vode, 1 večjo čebulo, 5 dag masla, 2 večja korenčka, sol, sveže mleti poper, šetraj, 3 žlice kisle smetane. Kostanj do konca skuhajte v mesni juhi, ga malo ohladite in ga s tekočino vred spasirajte s paličnim mešalnikom. Čebulo prepražite na maslu, dodajte na kocke narezano korenje in skupaj pražite še nekaj minut. Stresite v spasirano kostanjevo juho, začinite s soljo, poprom in šetrajem ter kuhajte toliko časa, da se korenček zmehča. Nazadnje primešajte še kislo smetano in postrezite z olupljenim pečenim kostanjem, ki vam je morda ostal pri peki prejšnji dan. Mineštra iz kostanja in pora Za 5 oseb potrebujemo: 1 kg kostanja, 60 dag pora, 5 dag masla, 1 l mesne juhe ali vode, sol, poper, sesekljan peteršilj. Por operite, ga narežite na kolobarje in ga na raztopljenem maslu pražite, da ovene. Zalijte z mesno juho in dodajte olupljen kostanj. Kuhajte 45 minut, solite ter popoprajte po okusu in na koncu posujte s sesekljanim peteršiljem ter postrezite. Kostanjev pire Kostanjev pire lahko začinite ostro ali sladko. Pikantnega ponudite k poljubnemu pečenemu mesu, sladkega pa kot sladico s sladko smetano. Kostanj skuhajte, ga olupite in pretlačite. V pretlačeno zmes dajte malo masla, strtega česna in mleka, zmešajte in na krožniku prelijte z mesnim sokom. Za sladki pire pa primešajte kostanjevi masi sladkor v prahu, mleko in rum. Dobro premešajte, ga razdelite na porcije, obrizgajte s stepeno sladko smetano in sladica je nared. S kostanjem in gorgonzolo nadevan svinjski kare Za 5 oseb potrebujemo: 1,2 kg svinjskega kareja, 50 dag kostanja, 15 dag gorgonzole, sol, sveže mleti poper, majaron, 2 čebuli in 2 žlici olja. Kostanj skuhajte in ga olupite. Skozi sredino kareja z nožem vzdolžno prebodite, da dobite luknjo za nadev. Olupljen kostanj posolite in mu primešajte na kocke narezano gorgonzolo ter s tem napolnite kare. Kare posolite in ga z zunanje strani natrite z majaronom, poprom in oljem. Postavite ga na pekač, ga obložite z na kocke narezano čebulo in ga eno uro in pol pecite v na 180 stopinj Celzija ogreti pečici. Vmes ga po potrebi zalijte z malo vode. Ko je kare pečen, ga narežite na rezine, prelijte z omako, ki je nastala med pečenjem in postrezite s praženim ali pire krompirjem. Kostanjevi ocvrtki (njoki) Za 5 oseb potrebujemo: 30 dag olupljenega kostanja, 40 dag krompirja, 2 žlici masla, 1 strt strok česna, 1 celo jajce, 2 rumenjaka, 5 dag pšeničnega zdroba, sol, sveže mleti poper, krušne drobtine za oblikovanje. Kostanj v vodi kuhajte 15 minut. Krompir olupite in ga v slanem kropu skuhajte do mehkega. Kostanj in krompir dobro odcedite in ju pretlačite v pite. Pireju dodajte maslo, česen, jajce, rumenjaka, pšenični zdrob, posolite in popoprajte po okusu in naredite testo. Na z drobtinami posuti deski oblikujte poljubno velike svaljke in jih ocvrite v segretem olju, da pozlatijo in postanejo hrustljavi. Lahko pa jih tudi kuhate v slanem kropu toliko časa, da se dvignejo na površje. Najsi bodo kuhani ali ocvrti, lahko jih ponudite kot prilogo k mesu ali zelenjavi v omaki ali pa kot samostojno jed s poljubno omako.
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 05 Avg 2010 19:07    Naslov sporočila:     Kostanj izvira iz zahodne Azije, vendar pa nekateri menijo, da je njegova domovina Sredozemlje, kjer so ljudje že pred tisoč leti in več snovali prve kostanjeve gaje. Izberite pravega * Združite prijetno s koristnim in ga v bližnjem gozdu naberite sami. Lahko ga sicer tudi kupite (na tržnici ali v trgovini), a to ni niti pol toliko zabavno. * Kostanj, ki ga pred uporabo pustite nekaj dni odležati doma, bo postal nekoliko slajši, če ga medtem ne bodo napadli črvički. Zato svetujemo, da ga najprej preberete in ocenite, ali so plodovi dovolj zdravi ali jih je treba čim prej porabiti. * Če so plodovi vlažni in umazani, jih najprej operite in nato razprostrite po kuhinjski krpi, da se dobro posušijo, sicer se bo med shranjevanjem na njih hitro začela nabirati plesen. * Zdravi kostanji se bodo na hladnem ohranili teden ali dva. Ob daljšem skladiščenju se izsušijo, največkrat pa tudi ličinke opravijo svoje. * Lahko ga tudi zamrznete in se z njim gostite pozimi. Zdrave plodove operite, posušite in v lupino na trebuščku zarežite križ, da se bodo kasneje lepše spekli. Kostanj zložite v plastične posodice ali v vrečke za zamrzovanje in te dobro zaprite. * Ljubitelji ga lahko tudi posušite in pripravite kostanjevo moko. Surove plodove olupite (lupino in notranjo kožo) in razporedite na pekač, sušilno leso ali pladenj kuhinjskega aparata za sušenje sadja. Sušite na peči ali v pečici in suhega shranite v dobro zaprtih posodah. Hranilna sestava * Glavni značilnosti sta nekoliko višja energijska vrednost in odlična mineralna sestava, ki se glede na sestavo zemlje, kjer raste drevo, močno spreminja. * Skoraj polovico sveže mase zastopajo ogljikovi hidrati, predvsem škrob. Enostavnih in hitro prebavljivih sladkorjev je veliko manj. * 100 gramov pečenega kostanja v povprečju vsebuje 245 kcal, kuhan kostanj pa precej manj, in sicer le okoli 170 kcal, ker ima manjši delež suhih snovi. * V njem je do šest odstotkov beljakovin, okoli dva odstotka maščob in precej folne kisline. * Med rudninami je v kostanju največ kalija in fosforja, nezanemarljive pa so tudi vsebnosti nekaterih pomembnih elementov v sledovih. * Vsebuje tudi nekaj malega vitaminov C in A, po vsebnosti pa izstopajo nekateri predstavniki skupine B-kompleksa, predvsem piridoksin oz. vitamin B6. Zdravilne lastnosti * V ljudskem zdravilstvu se čaj iz kostanjevih lupin uporablja za lajšanje črevesnih težav, predvsem diareje. * Ker je bogat s kalijem in hkrati vsebuje malo natrija, je še posebej primerna hrana za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema. * Poparki in prevretki iz listov se uporabljajo za zdravljenje želodčnih težav in kot blažilo za vneto grlo. Posušeno list­­­­je, ki ga poparite in iz njega pripravite obkladek, pa pomaga blažiti sim­­­p­tome bronhitisa (tudi kroničnega) in umirja napade oslov­skega kašlja. * Zelo cenjen je tudi kostanjev med, za katerega je značilen svojstven grenko-sladek in močan okus. Vse­­buje veliko rudnin in cvetnega prahu in slovi po blagodejnem učinku na dihala. * Pripravki iz surovih plodov pomagajo pri težavah s krčnimi žilami. Priprava in uporaba * Daleč najbolj pri­­ljub­­­ljen je pečeni kostanj, takoj za njim pa kuhani. Svetujemo, da se preizkusite tudi v pripravi kostanjevega pireja, ki vam bo sicer vzela nekaj več časa (lupljenje), vendar se izplača. Lahko pa ga kupite že pripravljenega, svežega ali zamrznjenega. * Preveč živahni prebavi se boste izognili tako, da si kostanj privoščite kot samostojen obrok. Ne izzivajte z moštom in svežim sadjem, ampak zraven pijte čaj ali vodo. Za popestritev si poleg kostanja lahko pripravite še malo dušene zelenjave, juho ali solato. * Pire in moka se uporabljata za pripravo različnih peciv, potice, kruha in nadevov za perutnino. Iz kos­tanja je mogoče skuhati tudi odličen džem, za posebno poslastico pa velja kandiran kostanj, ki se pogosto uporablja kot dekoracija na slavnostnih tortah. * Posušeni plodovi so še posebej sladki. Zmeljite jih v mlinčku za žita oz. koruzo ali pa stolcite v močnem tolkaču. Iz njih lahko skuhate odlično in hranljivo kostanjevo polento ali žgance. * V francoski kuhinji uporabljajo kuhan in olupljen kostanj tudi kot prilogo k zelenjavnim in mesnim spe­­­cialitetam ali pa iz njega pripravijo pri­­ljub­ljeno kremno kostanjevo juho.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Recepti

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu