Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Borovnica (Vaccinium myrtillus)

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Čaji

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 10 Feb 2010 10:17    Naslov sporočila: Borovnica (Vaccinium myrtillus)     Driska je pogosto obolenje, najpogostejše v otroškem obdobju in letnih mesecih. Glavni znaki so večkratna tekoča odvajanja in bruhanje. Zaradi obojega organizem izgublja vodo in mineralne snovi in se lahko nevarno izsuši. Ker se iz črevesa slabo vsrkajo mnoge hranilne snovi, zlasti beljakovine, v hudih primerih vodi v podhranjenost. Oboje lahko preprečimo. Takoj ko se bolezenski znaki opazijo, je treba nadomestiti izgubljeno tekočino, pije se več in pogosteje kot običajno, denimo po požirkih ohlajeno prekuhano vodo, borovničev, ali indijski čaj. Če ima drisko dojenček ali otrok, je treba z njim k zdravniku, ki bo presodil, ali je potrebno nadomestiti tudi izgubljene minerale in beljakovine, prve s pitjem glukozno-mineralne rehidracijske mešanice, s katero se tudi voda bolje vsrka v črevesu, druge z dietetičnim izdelkom prilagojene sestave, ki izboljša tudi obnovo črevesne sluznice. Doječe matere naj ne prekinjajo dojenja, ampak naj dojijo pogosteje. Pri dojencu po 4. mesecu, ki je pred drisko že dobival dodatke, mati nadaljuje z dojenjem, doda pa pasirano kuhano korenje, banane, nastrgana jabolka in kot gosti obrok ustrezno adaptirano mleko(Milupa HN25, Humana 9), ki je med obolenjem za zalivančke in starejše otroke popolno nadomestilo za vsakodnevno hrano. Običajno zdravniki svetujejo, da se za 4-6 ur prekine s hranjenjem in se daje samo napitek rehidracijske soli. Otroci naj imajo manjše obroke večkrat, ker se majhna količina hrane lažje prebavi, med njimi pa se naj ne pozabi ponuditi dodatne tekočine. Driska se običajno umiri v 3-5 dneh, tedaj se lahko spet uživa običajna hrana. Za preprečitev okužbe, ki pripelje do driske, je treba paziti na dobro osebno in hišno higieno: redno si je treba umivati roke, posoda, pribor in voda pa morajo biti čisti. Uporabni del Plod. Po starejših podatkih vsebuje okrog 10-odstotkov čreslovin, po novejših švicarskih pa le okrog 1,5-odstotka. Vsebuje še antociane, flavonoide, rastlinske kisline, invertni sladkor in pektine. Pravni položaj Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin razvršča navadno borovnico v kategorijo H, ki se sme uporabljati tudi kot hrana, če se uporabljajo predvideni deli rastlin v primerni stopnji rasti (dozorelosti). Pri borovnici to velja za plod, ne pa za liste, ki spadajo v zahtevnejšo kategorijo Z, katere raba je omejena le na registrirana zdravila. Zeliščna raba Notranje je zaradi vsebujočih čreslovin antidiaroik, zdravilo zoper drisko, posebno še pri blagem enteritisu, vnetju tankega črevesa. V severni Evropi je cenjena za zdravljenje driske pri otrocih, dodatno pa z njo zdravijo tudi spazmodični kolitis, vnetje debelega črevesa s spremljajočimi krči. Po tradiciji se rabi proti venski oslabelosti. Potem ko se je po uživanju borovničeve marmelade angleškemu bojnemu pilotu izboljšal vid med nočnim letom, je postala borovnica še bolj zdravilsko zanimiva. Izvlečki iz plodov, obogateni z antociani so zdravila proti pokanju kapilar in kurji slepoti. Zunanje je krčilo (adstringens), ki zdravi nespecifična vnetja ustne in žrelne sluznice. Odmerek za odrasle Poldrugi deciliter hladne vode se prelije čez 1-2 jedilni žlici (10-20g) droge, prevre 10 minut in še vroče precedi. Če ni drugače predpisano, se čaša sveže pripravljenega hladnega napitka popije po požirkih večkrat na dan. Čajni napitek se lahko pripravi tudi z namakanjem droge 2 uri v hladni vodi, v kateri nabrekne. Ista količina posušenih plodov se lahko tudi zaužije z nekoliko tekočine. Dnevni odmerek je 2-6 jedilnih žlic (20-60g). Otroci pijejo šibkejše napitke: za 2- do 3-letne se uporabi četrtina, za 3- do 4- letne tretjina, za 4- do 8-letne polovica in za 8- do12-letne tri četrtine odmerka za odrasle. Zunanje se rabi ohlajen 10-odstoten prevretek za izpiranje ust večkrat na dan. Novejša dognanja Glavni učinek proti driski imajo čreslovine, o njih smo pisali pri hrastu. Pektini so primerni proti bruhanju in driski pri otrocih, saj vežejo vodo, zgostijo želodčno vsebino in urejajo prehod skozi prebavila. Flavonoidi in antociani imajo lastnosti »vitamina P«, ker okrepijo žilno steno in naredijo kapilare prepustnejše in prožnejše, drugi pa še poleg tega zmanjšajo oteklino in obnovijo vidno barvino rodopsin, ki je receptor za šibko svetlobo. Oboji so uporabni za simptomatično zdravljenje venske oslabelosti in kapilarne krhkosti ter prekrvitvenih motenj v mrežnici pri očesnih boleznih, antociani pa še izboljšajo vid v mraku. Klinični poskusi pri ljudeh kažejo, da so v pomoč tudi pri izlivu krvi v podkožju, pikčastih krvavitvah na koži in krvavečih dlesnih. Kot mnogi rastlinski fenoli prestrezajo škodljive proste radikale, ki nastajajo pri oksidativnih celičnih procesih. Prav tako zavrejo zlepljanje krvnih ploščic med seboj in na žilno steno. Preprečujejo nastanek želodčne razjede, ki bi jo povzročili, denimo stres, alkohol, nesteroidni antirevmatiki in histamin. Nedavno so odkrili, da borovničevi plodovi vsebujejo snovi, ki zavrejo vezanje kužne bakterije E.coli na tanko črevo, kar upraviči tradicionalno rabo za zdravljenje enteritisa. Stranski učinki in strupenost Niso znani, čreslovine delujejo lokalno, ker se v predpisanih odmerkih neznatno vsrkajo prek sluznice v kri. Prepovedi in opozorilaČreslovine v prebavilih zavirajo vsrkanje alkaloidov in drugih bazičnih zdravil in s tem zmanjšajo njihovo učinkovitost. Če driska traja več kot 3-4 dni, se je treba o zdravljenju posvetovati z zdravnikom. Lahko je nevarna, posebno še pri dojenčkih in otrocih mlajših od 30 mesecev. Zahteva takojšen obisk pri zdravniku, če otrok pogosto odvaja tekoče blato, obenem tudi bruha, v iztrebljenem blatu je kri, ob driski ima tudi vročino, odklanja tekočino in dietno hrano in opazimo izsušitvene znake: hudo žejo, vdrte oči, suh jezik, zaspanost in vdrto veliko mečavo, prostor nad čelom pri otroku do osemnajstih mesecev starosti. Lekarniško mnenje Posušene borovnice so primerne za dopolnilno zdravljenje nespecifične akutne driske tako pri odraslih kot pri otrocih, ne pa sveži plodovi, saj učinkujejo predvsem čreslovine, ki nastanejo iz monomernih predhodnikov šele med sušenjem, druge sestavine pa delovanje le podpirajo. Blagodejno delovanje na ožilje in vid imajo predvsem antociani, ki jih čreslovine ovirajo pri črevesnem vsrkanju, zato so za ta namen učinkovitejše sveže borovnice in gotova zdravila z izvlečki antocianov, a slednjih pri nas še ni na tržišču.
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 11 Jun 2010 06:23    Naslov sporočila:     Zdravilni učinki vijoličnih jagod Najokusnejše so, če jih naberemo kar sami. Ko čepimo med borovnicami, pazimo le na to, da naberemo čimmanj klopov in čimveč borovnic, za sproti in za potem. To je namreč ena od tistih vrst hrane, ki bi jo po malem lahko jedli leto in dan, saj je tako okusna, za povrh pa vsaj tako odmevno zdrava kot zeleni čaj. Z njim jih druži izstopajoče visoka vsebnost flavonoidov, ki so sicer drugih vrst kot v zelenem čaju, a s podobnim učinkovanjem. Ko jemo borovnice, se tako nevede branimo pred civilizacijo, torej pred njenimi boleznimi, in uživamo v prasadju z močnim učinkovanjem v telesu. Borovnice so v nas dejavne na vseh področjih, ne le na odvajalnem. Za ožilje Zelo so koristne za ožilje, ker njihovi flavonoidi v družbi z vitaminom C krepijo stene žil. Zavirajo oksidacijo LDL-holesterola in oksidacijske poškodbe žilnih sten, zaradi katerih te postanejo preveč prepustne in tako sodelujejo tudi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja. Ker flavonoidi in vitamin C glede žil niso izbirčni, krepijo stene vseh žil po vrsti, tudi tistih najmanjših in najtanjših. Torej tistih najfinejših, ki jih s pregrobim ravnanjem najprej zamašimo, zapletemo in zavozlamo. Tako med drugim krepijo tudi očesne kapilare in zato pripomorejo k izboljšanju vida. Ker obenem učinkujejo kot antioksidanti, preprečujejo ali vsaj zavirajo poškodbe leče in razvoj očesne mrene. Pomagajo celo proti mreni, ki se razvije pri sladkorni bolezni. Antioksidanti V današnjem času borovnice izstopajo kot močna antioksidacijska hrana. Za to je odgovorna združena moč vseh sestavin z vodilno vlogo flavonoidov. Ti "lovijo" proste radikale, s katerimi si sicer dajejo opravka telesu lastni antioksidanti, in jim tako lajšajo delo ter varčujejo z virom naše življenjske moči. Antioksidanti ščitijo celice in tkiva pred poškodbami prostih radikalov, ki nastajajo v običajni telesni presnovi in jih za povrh dobimo tudi od zunaj, z onesnaženim zrakom, dimom vseh vrst, alkoholom, predelano hrano in tako naprej. Ali povedano drugače, antioksidanti, s katerimi so borovnice tako dobro založene, varujejo tudi pred rakavim razrastom tkiv in imajo to moč, da spodbujajo delovanje encimov, ki razstrupljajo nekatere kancerogene snovi. V zmernih količinah Najbolj znano učinkovanje borovnice je pa le povezano z neljubimi driskami. V večini primerov sicer ne pridejo kar tako, ampak sami poskrbimo zanje. Toda to je že druga zgodba, ki pa jo uspešno rešimo tako, da pazimo, kaj dajemo v usta, in si seveda pomagamo z borovnicami. Tradicionalno s suhimi, preventivno pa še s svežimi. V zmernih količinah, a redno. Kajti če več dni zapored "na zalogo" jemo preveč svežih borovnic, bodo same povzročile drisko, enako kot prevelike količine drugega surovega - pa naj bo še tako zdravo - jagodičja, češenj, ringlojev ali sliv. Pri borovnicah v zmernih količinah pa gre za to, da v debelem črevesu učinkujejo proti drobnoživlju, ki tam nima kaj početi, vsaj v nadrazmnoženem številu ne; to so predvsem gnilobne bakterije, ki se razvijajo na ostankih beljakovinske hrane. Sokovi in marmelade Suhe borovnice, ki jih z nekaj truda požvečimo kar tako, jih namočimo ali skuhamo v vodi, resda "zapirajo" drisko, vendar je škoda, da bi jih hranili samo za te posebne priložnosti. Zdaj je namreč pravi čas, da si redno in po malem privoščimo svežih borovnic, ki jih naberemo ali, če ne gre drugače, kupimo. Nekaj jih vsekakor posušimo in predelamo. Kajti skrivnost uspeha je v celoletni preskrbi z njihovimi barvitimi flavonoidi. Ti so na povišani temperaturi obstojni, zato jih z uspehom shranimo v obliki sokov in marmelad. Sladkorja v njih pa le bolje, da je manj kot preveč. Poleg tega borovnice še zamrznemo in tako kar lepo razširimo zunajsezonsko preskrbo z njimi. Za sadne solate Prav, borovnic - svežih in nato še shranjenih - je poln koš. Kaj zdaj? V sezoni jih jemo redno, po možnosti vsak dan po malem in najlepše je, če jih uživamo kar v gozdu. Drugače pa so dobrodošla sestavina sadnih solat in tudi v povsem običajni zeleni se okusno obnesejo. Skupaj z manj tradicionalnimi, a že ponarodelimi bananami, jih približno v razmerju 2 : 1 v korist banan ob pomoči paličnega mešalnika zmešamo v odlično sadno kremo. Kadar uporabljamo zamrznjene borovnice, njihov videz po odmrznitvi ni najlepši, so pa zelo uporabne prav za takšne sadne kreme in sadne solate. Suhe borovnice pred uporabo namočimo v vodi. Še po 24 urah namakanja so precej "žvečilne", zato jih lahko že kar takoj skuhamo v kompot. Če jih zvečer namočimo skupaj z drugim suhim sadjem, imamo naslednje jutro prijeten sadni zajtrk, v katerem borovnice poskrbijo, da žvečimo več, kot bi sicer. Prav žvečenje je osnovni način, da iz borovnic, tako svežih kot suhih, dobimo največ flavonoidov. Največ jih je namreč v lupini, ki se sicer zelo rada izmuzne med zobe. Borovnice posušimo To naredimo v sušilnici in tako pripravimo najkakovostnejši shranek. Med sušenjem jim mora biti ves čas enako toplo, sicer se rade pokvarijo. Zato sušenje na peči v tem letnem času verjetno ne bo prišlo v poštev. Suhe shranimo na temnem v dobro zaprtih steklenih kozarcih.Če sušilnice še nimamo, je najpriročnejša majhna namizna sušilnica, ponavadi s petimi okroglimi pladnji. Omislimo si jo že zaradi tega, ker poleg sadja v njej z nemajhnim uspehom posušimo še zelišča in gobe. Flavonoidi Najti jih je v vseh rastlinah in njihovih plodovih. To so na povišani temperaturi obstojne polifenolne spojine z dvema fenolnima obročema v osnovni zgradbi, ki učinkujejo kot bolj ali manj močni antioksidanti in razkužujejo. Rastline ščitijo pred oksidacijskimi poškodbami tkiva in pred škodljivimi mikroorganizmi. Prevedeno na naše telo to pomeni, da z redno prehransko preskrbo s flavonoidi uživamo antioksidante, ki varujejo pred prostimi radikali. S prehrano, ki naj redno vsebuje veliko sadja in zelenjave, vsak dan dobimo tudi po več gramov flavonoidov, sicer pa komaj kaj. Po učinkovanju so različno močni. Zaradi razširjenosti in razmeroma visoke vsebnosti v hrani (sadje in zelenjava, čaj, kakav, žita in druga semena) so flavonoidi skupaj s sorodnimi fenolnimi kislinami najpomembnejši antioksidanti v prehrani.Skupine sadja in zelenjave z največ flavonoidi so vse jagodičje, češnje in rdeče grozdje, citrusi, samonikla in gojena zelišča ter divja zelenjava, kobulnice, čebula in njeno sorodstvo. Bolj vijolično in rdeče ko so obarvani listi in plodovi, več proantocianidinov in antocianidinov (to sta dve veliki in barviti podskupini flavonoidov) je v njih. Bolj ko je listje zeleno, bolj zgodaj spomladi in bližje vrhu poganjka ko raste, več flavonoidov lahko bo v njem. Borovnice vsebujejo dobrih 5 % sladkorjev, flavonoide, zlasti antocianidine, pektin, organske kisline, vitamin C, beta karoten, vitamine skupine B in druge vitamine vrsto rudnin. Borovnice so nam v pomoč za zdravo ožilje in zmogljivo srce, proti oksidaciji LDL-holesterola in za njegovo zmanjšano vsebnost v krvi, za ostrejši vid, proti vnetjem, za zdrave sluznice, kot preventiva pred rakom, ker ščitijo pred oksidacijskimi poškodbami celic, za zdrave razmere v prebavilih, predvsem v debelem črevesu, kjer preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov za čiščenje sečnih poti.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Čaji

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu