Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 29 Apr 2009 18:48 Naslov sporočila: Vitamini |
|
|
 |
|
Vitamín (vita življenje, amin vsebujoč dušik) je skupno ime za skupino biološko aktivnih organskih spojin, katerih prisotnost v krvi pripomore danemu živemu organizmu pri vzpostavljanju zdravstvenega ravnotežja. Teh spojin ne more sintetizirati sam organizem iz osnovnih hranil (beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob), ampak jih mora prejeti od zunaj. Zato moramo te nevidne in za telo učinkovite snovi dobivati v dokončni obliki. Vitamini nastajajo predvsem v rastlinah. Človek jih dobi večinoma s hrano, nekatere pa tvorijo tudi bakterije v črevesju. Vitamine delimo na tiste, ki so topni v maščobah (A,D,E,K) in na tiste, ki so topni v vodi (C, B-kompleks in H). To je pomembno, ker v maščobah topni vitamini za prehod iz črevesja v kri potrebujejo v zaužiti hrani tudi nekaj maščob. Kadar jih s hrano použijemo preveč, se skladiščijo v maščevju in jetrih. Pri pretiranem uživanju vitaminov, tako naravnih kot tudi sintetičnih, se lahko pojavi hipervitaminoza, ki se kaže v različnih zdravstvenih težavah. Nasprotno se v vodi topni vitamini ne kopičijo v telesu, ampak se presežene količine izločijo skozi ledvice v seč. Zato skorajda ni nevarnosti, da bi prišlo do zastrupitve zaradi zaužitja prevelike količine v vodi topnih vitaminov.
Vitamina A in D, zaužita v dnevnih odmerkih, ki več kot desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, sta toksična, vitamina E in K pa ne. Niacin, vitamin B6 in vitamin C so v velikih odmerkih škodljivi, drugi vodotopni vitamini pa ne. V telesu se v velikih količinah nakopičita le vitamina A in E, vitamina D in K pa le v manjših. Zaloga vitamina C v telesu je glede na potrebe minimalna, medtem ko je zaloga vitamina B12 ogromna, saj telo šele v približno sedmih letih porabi 2- do 3- miligramsko zalogo slednjega.
Pri uravnoteženem prehranjevanju ne more priti do nastanka bolezni zaradi pomanjkanja vitaminov (avitaminoza). Pomanjkanje vitaminov je vedno posledica enoličnega prehranjevanja s premalo živil rastlinskega izvora. Največ vitamina A se nahaja v mleku, maslu, marelicah, rdečem korenju in v ostalih živilih z rdečo in oranžno barvo ter v listnati zelenjavi. Vitamin B1 vsebujejo polnovredna žita in žitni izdelki, meso, rumenjak, kvas in stročnice; vitamin B2 pa vsebujejo mleko, meso, jetra, polnovredna žita in kvas; niacin se nahaja v jetrih, mesu, žitih, otrobih in kvasu; vitamin B6 pa vsebujejo banane, polnovredna žita, perutnina, stročnice, rumenjak, listnata zelenjava, ribe, orehi in pšenični kalčki. Nenadomestljivega vitamina C pa zaužijemo z agrumi, paradižniki, papriko, melono, jagodami, šipkom in kivijem. V hladnih zimskih mesecih potrebujemo več vitamina D, ki ga dobimo z mesom, ribjim oljem, morskimi ribami, rumenjakom in jetri. Vitamin, ki tudi sodi v skupino tako imenovanih antioksidantov, je vitamin E. Vsebujejo ga rastlinska olja in polnovredna žita.
Izraz vitamin je leta 1912 skoval poljski biokemik Kazimierz Funk. Sestavljena je iz besed vita (latinsko: življenje) in -amin, ker je v tedanjem času je veljalo, da vsebujejo vsi vitamini aminsko skupino. Čeprav se je pozneje izkazalo, da temu ni tako, se je ime obdržalo. Pojem vitamin ne vključuje drugih pomembnih hranil, kot so minerali, maščobne kisline ali aminokisline. Človek v grobem potrebuje 20 vitaminov, od katerih jih 12 iz provitaminov lahko zgradi sam, ostale pa mora sprejeti z zaužito hrano.
Človeški vitamini
V normalno prehranjenem in zdravem človeku je znanih trinajst vitaminov, razdeljenih v dve skupini. V prvi so štirje v maščobah topni vitamini (A, D, E and K) ter devet vodotopnih vitaminov (osem vitaminov B kompleksa ter vitamin C).
Vitamin B
Vitamin B6
Vitamin B sestavlja več vitaminov. Ime se je pojavilo zaradi natančnejših raziskavah, ki so pokazale, da je vitamin B v resnici kompleks več kemično različno formuliranih vitaminov, kateri se pogosto skupaj pojavljajo v enakih živilih, se vse bolj uveljavlja množinsko ime vitamini B ali kar B kompleks ali tudi specifično ime vsakega posameznega vitamina. K vitaminom B prištevamo vitamine B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B6 (piridoksin), pantonensko kislino, niacin, biotin, folno kislino in vitamin B12. Za vsakega od teh vitaminov so določene priporočene dnevne količine (PDK); to so količine, ki jih mora povprečen človek zaužiti na dan, da ostane zdrav. Kdor užije premalo ali preveč določenih vitaminov, lahko zboli za prehransko boleznijo.
B vitamini:
* Vitamin B1 (tiamin)
* Vitamin B2, tudi vitamin G (riboflavin)
* Vitamin B3, tudi vitamin P ali Vitamin PP (niacin)
* Vitamin B5 (pantonenska kislina)
* Vitamin B6 (piridoksin)
* Vitamin B7, tudi vitamin H (biotin)
* Vitamin B9, tudi vitamin M (folna kislina) - pomembna za nosečnost
* Vitamin B12 (kobalamin)
Vitamin A :Ribje olje, goveja jetra, jajčni rumenjak, maslo, smetana
Kartenoidi (ki se v črevesju pretvorijo v vitamin A):temnozelena listnata zelenjava, rumena zelenjava in sadje
Normalen vid, zdrava koža in druga krovna tkiva, obramba pred okužbami Pomanjkanje: nočna slepota, odebelitev kože okrog lasnih mešičkov, sušenje beločnice in roženice, čemur sledijo izbuljenost oči, razjede ma roženici, pretrganje roženice z izlitjem očesa, slepota, lise na beločnici, nevarnost okužb; smrt
Presežek: glavobol, luščenje kože, povečanje vranice in ledvic, odebelitev kosti in bolečine v sklepih
Vitamin A je v maščobah topen vitamin. Vitamin A vsebujejo predvsem ribje olje, jetra, jajčni rumenjak, maslo in smetana. Zelene in rumene vrtnine vsebujejo karotene (karoten beta), ki jih telo počasi pretvori v vitamin A. Večina vitamina A se nalaga v jetrih. Ena oblika vitamina A (retinol) je sestavni del živčnih receptorjev, ki so občutljivi za svetlobo. Najdemo ga v očesni mrežnici. Za zdravo kožo ter sluznico dihal, črevesja in sečil je potrebna retinojska kislina, ki je tudi oblika vitamina A. V zdravilih za zdravljenje težjih oblik aken so prav tako vitaminu A sorodne učinkovine, ki jih preizkušajo tudi za zdravljenje nekaterih vrst raka.
Pomanjkanje vitamina A
Pomanjkanje vitamina A je pogosto v predelih, kot je jugovzhodna Azija, kjer je glavna prehrana glaziran riž (brez vitamina A). Številne bolezni prebavil poslabšajo črevesno absorpcijo maščob, s tem pa tudi v maščobah topnih vitaminov. Celiakija, cistična fibroza in neprehodnost žolčevodov povečujejo tveganje za pomanjkanje vitamina A. Tudi operativni posegi na črevesju ali trebušni slinavki imajo lahko enake posledice.
Simptomi in zdravljenje
Prvi simptom pomanjkanja vitamina A je nočna slepota, ki se pojavi zaradi nezmožnosti obnove rodopsina. Nadaljnje očesne spremembe imenujemo kseroftalmija, kar pomeni izsušitev oči. Najprej pride do izsušitve veznice (kserosis conjuctivae), nato se na beločnici pojavijo penasti odložki (Bitotove pege), končno pa pride še do erozije in zmehčanja roženice (kseromalacija), kar lahko povzroči trajno slepoto. Pri boleznih otrok zaradi nedohranjenosti do sprememb ne pride le zaradi pomanjkanja vitamina A, temveč tudi zaradi pomanjkanja beljakovin, kar ovira prenašanje vitamina A. Koža in sluznica v pljučih, črevesju in sečilih lahko otrdi. Pomanjkanje vitamina A povzroči vnetje kože (dermatitis), poveča pa se tudi dovzetnost za različne okužbe. Nekateri obolevajo za lažjo obliko anemije. Pri pomanjkanju vitamina A pade njegova raven na manj kot 15 miligramov na 100 mililitrov.
Za zdravljenje pomanjkanja tega vitamina je prve tri dni predpisan odmerek, ki dvajsetkrat presega normalnega. Nato dobiva bolnik en mesec trikratni normalni odmerek. Po tem času ni več simptomov. Če so po dveh mesecih simptomi še vedno prisotni, so potrebne preiskave, ker je morda motena absorpcija hranilnih snovi v črevesju.
Presežek vitamina A
Kot je razvidno iz strukturne formule, je retinol derivat izoprena in ima alkoholno funkcionalno skupino. Prvo popolno pot za sintezo spojine sta leta 1947 našla David Adriaan van Dorp in Jozef Ferdinand Arens.
Bolezen je lahko akutna, če je prevelik odmerek zaužit naenkrat, če pa uživanje prevelikih odmerkov traja dlje, je kronična. Pri arktičnih raziskovalcih so se pojavili omotičnost, razdražljivost, glavobol in bruhanje nekaj ur potem, ko so jedli jetra polarnega medveda ali tjulnja, ki vsebujejo veliko vitamina A. Tudi zaradi zdravljenja kožnih bolezni s količino, ki je dvajsetkrat presegala priporočeno, so bolniki občasno imeli podobne simptome, čeprav so pripravke jemali po navodilih.
Pri starejših otrocih in pri odraslih lahko že odmerki, ki desetkrat presegajo priporočeno količino, po nekaj mesecih povzročijo kronično bolezen. Pri mlajših je ta čas krajši, saj lahko zbolijo že po nekaj tednih. Zgodnji simptomi niso izraziti: rahlo izpadanje las in obrvi, razpokane ustnice ter suha in hrapava koža. Šele pozneje se pojavijo drugi simptomi: močan glavobol, pritisk v glavi in šibkost. Posebno pri otrocih se pojavijo kostni izrastki in bolečine v sklepih. Povečajo se lahko jetra in vranica. Če nosečnica dobiva izotretinoin (derivat vitamina A, ki se uporablja za zdravljenje nekaterih kožnih bolezni), lahko to pri otroku povzroči prirojene hibe.
Bolezen zaradi prevelikega uživanja vitamina A poleg naštetih simptomov ugotovimo tudi po visoki ravni vitamina A v krvi. Simptomi izginejo približno v štirih tednih, ko bolnik ne dobiva več odmerkov vitamina.
Karoten beta, ki je v korenju, se pretvori v vitamin A in lahko povzroči oranžno obravanje kože, predvsem po dlaneh in podplatih, ki pa ni nevarno in je brez posledic.
Vitamin D
Vitamin D2 (ergokalciferol): obogateno mleko in pivski kvas
Vitamin D3 (holekalciferol): ribje olje, rumenjak, obogateno mleko; tvori se v koži, ki je izpostavljena sončni svetlobi (ultravijoličnim žarkom)
Absorpcija kalcija in fosforja v prebavilih; mineralizacija, rast in poprava kosti
Pomanjkanje: nepravilna rast in celjenje kosti, rahitis pri otrocih, osteomalacija pri odraslih, občasni mišični krči
Presežek: izguba teka, slabost, bruhanje, povečano odvajanje seča, šibkost, živčnost, žeja, srbenje, odlaganje kalcija v telesu
Vitamin D (kalciferol) je zadolžen za absorpcijo kalcija in fosforja v prebavilih, s čimer posredno uravnava rast in popravlja kosti, zato pomanjkanje vitamina D vodi v rahitis, t.j. napako pri razvoju kosti.
Obstajata dve obliki vitamina D. Vir vitamina D2 (ergokalciferola) je kvas, ki je bil izpostavljen ultravijoličnim žarkom, vitamin D3 (holekalciferol) pa je v ribjem olju in jajčnem rumenjaku. Vitamin D3 nastaja tudi v koži, če je izpostavljena sončni svetlobi. Mleko lahko obogatimo z eno od obeh oblik vitamina D. V jetrih se vitamin pretvori v obliko, ki jo kri lahko prenaša po telesu. Nato se v ledvicah pretvori v hormon, ki pospeši vrskavanje kalcija v črevesju in omogoča normalen razvoj kosti.
Pomanjkanje vitamina D
Pri pomanjkanju vitamina D se raven kalcija in fosfata tako zniža, da to ogroža zdrav razvoj in rast kosti. Bolezen, ki je posledica takega pomanjkanja, je rahitis pri otrocih, pri odraslih pa osteomalacija.
Do pomanjkanja pride zaradi nezadostne izpostavljenosti sončnim žarkom ali zaradi prehrane, v kateri ni dovolj vitamina D. Pomanjkanje med nosečnostjo povzroči osteomalacijo pri materi in rahitis pri novorojenčku. Materino mleko ne vsebuje dovolj vitamina D, zato zbolijo za rahitisom celo dojenčki v troskih krajih, če jih pretirano varujejo pred soncem. Zbolijo lahko tudi starejši, ker se v njihovi koži kljub izpostavljenosti sončnim žarkom ne tvori dovolj vitamina D. Nekatere redke oblike rahitisa, ki jih povzroča okrnjena presnova tega vitamina, so dedne.
Simptomi in zdravljenje
Prvi simptom bolezni pri dojenčkih so mišični krči (tetanija) zaradi nizke koncentracije kalcija. Malo starejši otroci začnejo pozneje sedeti in se plaziti. Počasneje se zaraščajo lobanjske kosti. Hrbtenična krivina pri otrocih od enega do štirih let je nenormalna, noge so lahko ukrivljene in otroci shodijo pozneje. Starejše otroke in mladostnike boli, ko hodijo. Zaradi sploščitve medeničnih kosti in zoženja porodnih poti pri mladostnicah je pozneje oteženo rojevanje. Pri odraslih so zaradi pomanjkanja kalcija kosti šibkejše, zato so pogostejši zlom]i, posebno hrbtenice, medenice in nog.
Rahitis in osteomalacijo ugotovimo po že naštetih simptomih, rentgenskih slikah kosti ter nizki koncentraciji kalcija, fosfatov in stranskih produktov vitamina D. Obe bolezni zdravimo dva do tri tedne z uživanjem petkratne priporočene dnevne količine vitamina D. Dedne oblike rahitisa se navadno izboljšajo, če jih zdravimo z biološko aktivnimi snovmi.
Presežek vitamina D
Zaradi večmesečnega uživanja vitamina D v odmerkih, ki desetkrat presegajo priporočeno dnevno količino, se v krvi zveča koncentracija kalcija. Prvi simptomi so slabši tek, slabost, bruhanje, močna žeja, povečano odvajanje urina, šibkost, živčnost in visok krvni tlak. Kalcij se odlaga v telesu, predvsem v ledvicah, kjer lahko povzroči trajno okvaro. Moteno je delovanje ledvic. Zaradi tega beljakovine prehajajo v seč, v krvi pa se zviša raven sečnine, ki je odpadna snov.
Bolnik mora prenehati z dodajanjem vitamina D in uživati s kalcijem revno prehrano. Tako se zniža raven kalcija v telesu.
Vitamin E
Rastlinsko olje, zelnata listnata zelenjava, jajčni rumenjak, margarina, stročnice
Antioksidant (kar pomeni, da zavira oksidacijo)
Pomanjkanje: propadanje rdečih krvničk in poškodbe živcev
Presežek: povečana potreba po vitaminu K
Vitamin-e, imenovan tokoferol, je topen v maščobi. Njegova biološka vloga je, da je antioksidant, pomanjkanje povzroči sterilnost tj. majhna porodna teža novorojenčkov. Nahaja se v pšeničnih kalčkih, zelju, solati, zeleni, koruzi, soji, oreščkih ...
Vitamin K
Listnata zelenjava, svinjina, jetra, rastlinska olja; nastaja v črevesju s pomočjo črevesnih bakterij
Nastajanje dejavnikov strjevanja krvi, normalno strjevanje krvi
Pomanjkanje: krvavenje (upočasnjeno strjevanje krvi)
Vitamin B1 (tiamin)
Kvas, polnozrnata žita, meso (predvsem svinjina in jetra), jedrca, stročnice, krompir
Presnova ogljikovih hidratov, delovanje živčevja in srca Pomanjkanje: beriberi pri odraslih in otrocih; srčno popuščanje, nenormalno delovanje živcev in možganov
vitamin B2 (riboflavin)
Mleko, sir, jetra, meso, jajca, obogatene žitarice Presnova ogljikovih hidratov, zdrave sluznice
Pomanjkanje: razpokane ustnice in koža, luščenje kože, ranice v ustnih kotičkih, dermatitis
Niacin (nikotinska kislina)
Kvas, jetra, meso, ribe, stročnice, polnozrnate obogatene žitarice Kemične reakcije v celicah, presnova ogljikovih hidratov Pomanjkanje: pelagra (hrapava koža, vnetje jezika, nepravilno delovanje prebavil in možganov)
vitamin B6 (piridoksin)
Kvas, jetra, drobovina, polnozrnate žitarice, ribe, stročnice Presnova maščobnih kislin in aminokislin, delovanje živčevja, zdrava koža Pomanjkanje: krči pri otrocih, motnje v delovanju živčevja, kožne spremembe, anemija
vitamin B7 (biotin)
Jetra, ledvice, rumenjak, kvas, cvetača, orehi, stročnice
Presnova ogljikovih hidratov in maščobnih kislin
Pomanjkanje: vnetje kože in ustnic
vitamin B12 (cianokobalamin)
Jetra, meso (predvsem govedina in svinjina, drobovina), jajca, mleko in mlečni izdelki
Dozorevanje rdečih krvničk, delovanje živčevja, sinteza DNK Pomanjkanje: perniciozna anemija in druge anemije (pri strogih vegetarijancih in bolnikih s trakuljo), določene psihiatrične motnje, slab vid
Folna kislina
Zelena listnata zelenjava, sadje, jetra, drobovina in kvas Dozorevanje rdečih krvničk, sinteza DNK in RNK
Pomanjkanje: zmanjšanje števila vseh krvnih celic (pancitopenija), velike rdeče krvničke (še posebej pri nosečnicah, otrocih in bolnikih z moteno absorpcijo)
Pantonenska kislina
Jetra, kvas, zelenjava
Presnova ogljikovih hidratov in maščob
Pomanjkanje: bolezni živčevja, prekoč občutek v stopalih
Vitamin C
Agrumi, paradižnik, krompir, zelje, paprika
Rast kosti in veziva, celjenje ran, delovanje žil, antioksidant Pomanjkanje: skorbut (krvavitve, majavost zob, vnetje dlesni) |
|
Seznam članov
Prijava
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
