  |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 03 Avg 2009 20:26 Naslov sporočila: Depresija |
|
|
 |
|
Kaj naj bi vedeli o depresiji?
Če imate depresijo, niste edini. Pri najmanj 20 % prebivalstva se depresija pojavi vsaj enkrat v življenju, z njo pa se redno srečuje kar 10 % človeštva. Za depresijo lahko zboli kdorkoli ne glede na starost, spol, izobrazbo in družbeni status. Depresija ne onemogoča normalnega življenja samo posamezniku, temveč prizadene tudi njegovo družino, prijatelje in njegovo delovno okolje.
Večini bolnikov danes lahko ustrezno pomagamo, kajti depresijo je mogoče uspešno zdraviti. Zahvaljujoč dolgoletnim raziskavam, so na voljo številna zdravila - antidepresivi in različne psihoterapevtske tehnike, ki uspešno odpravljajo depresijo ali v veliki meri ublažijo njeno simptomatiko.
Na naslednjih straneh boste našli odgovore na številna vprašanja o depresiji, vendar to ne more nadomestiti pogovora ter obravnave pri zdravniku ali drugem terapevtu, lahko pa vam pomaga bolje razumeti bolezen in spoznati možne oblike učinkovitega zdravljenja, ki bodo depresivnemu bolniku povrnile radost do vsakdanjega življenja.
Depresija oz. depresivna motnja je bolezen, ki hkrati vpliva na psihično in telesno počutje ter s tem prizadene posameznika kot celoto. Povzroča motnje razpoloženja, mišljenja in raznovrstno telesno simptomatiko. Ne smemo je enačiti s prehodno nerazpoloženostjo, ki je vsakdanji pojav.
Za pojav depresije posameznik ni kriv sam, ni znak osebne šibkosti in je ni mogoče premagati le z močno voljo ali željo.
Brez zdravljenja simptomi depresije trajajo tedne, mesece ali leta, lahko postanejo kronični in so sčasoma še izrazitejši.
Pomembno je, da ob pojavu simptomov depresije čimprej obiščemo zdravnika in mu opišemo svoje težave. Z ustreznim zdravljenjem, ki se mora začeti čimprej, lahko večina bolnikov premaga depresijo in znova uživa v vsakdanjem življenju.
Izrazitost depresivnih simptomov je pri posameznikih zelo različna in se spreminja tudi med potekom bolezni. Ni nujno, da imajo depresivni bolniki vse simptome bolezni. Pri nekaterih se pojavi le malo simptomov, pri drugih pa zelo veliko. Zato se pogosto dogaja, da je depresija prepozno prepoznana in diagnosticirana.
Simptomi depresije so zelo raznovrstni in so različno izraženi.
Depresivni bolnik je lahko:
* žalosten, potlačen, jokav, potrt, melanholičen
* nemiren, brez obstanka ali upočasnjen, poležavajoč in mirujoč
* utrujen, brezvoljen, neučinkovit pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti in brez življenjske energije
* socialno izoliran, osamljen in umikajoč se iz družbe
* poln občutkov krivde, očita si za številne napake, ki jih je naredil v preteklosti
* nezadovoljen, brez veselja do dejavnosti, ki jih je nekoč z veseljem opravljal
* poln občutkov manjvrednosti, z nizkim samospoštovanjem ali občutki neuspešnosti
* pesimističen, celo obupan
* dekoncentriran z motnjami pozornosti in spomina
* nespeč (različne motnje spanja) ali redko čezmerno zaspan
* brez apetita (izguba telesne teže) ali redko s pretiranim apetitom
* (pridobivanje telesne teže) prepričan, da ima hujšo telesno bolezen, saj občuti različne telesne težave, ki niso posledica drugih bolezni, ampak jih povzroča depresija (depresivni bolniki pogosto navajajo telesne simptome, kot so:
* anksiozen, s fobijami, paničnimi napadi, premlevanjem o nepomembnih stvareh ...(Anksioznost
Tesnoba, občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, ki ga spremljajo telesni pojavi, npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje, potenje ...)(Panični napadi
Ena izmed anksioznih motenj. Ob napadu se pojavita hud, intenziven strah ali nelagodje, ki ga spremljajo simptomi kot so težko dihanje, dušenje, omotičnost, slabost, razbijanje srca, pospešen srčni utrip, potenje in tresenje.?
* samomorilen, z željo, da bi bil mrtev ali pogostim razmišljanjem o smrti
* razdražljiv, impulziven, nagnjen k nevarnemu vedenju in zlorabi alkohola ter drugih snovi
Depresivne motnje se pojavljajo v različnih oblikah. Lahko jih razvrstimo glede na stopnjo bolezni in njen potek.
Stopnje depresije
Glede na vrsto simptomov, njihovo izrazitost in število lahko depresijo ovrednotimo kot blago, zmerno ali hudo.
Vrste depresije
Določimo jo glede na potek in pogostost pojavljanja.
* Če se depresija pojavi le enkrat, simptomi in znaki pa trajajo najmanj 2 tedna, govorimo o depresivni epizodi.
* Depresijo, ki se ponavlja in vsakič popolnoma izzveni, imenujemo recidivirajoča depresija (ali ponavljajoča se depresija).
* Leta trajajočo depresijo, ki se lahko postopno slabša in ki po zdravljenju ne izzveni, imenujemo rezistentna, kronična depresija.
* Kronično slabo razpoloženje, ki traja vsaj dve leti in več, vendar ni zelo hudo in je prekinjeno s krajšimi obdobji dobrega razpoloženja, imenujemo distimija.
Nekatere oblike depresij se pogosto pojavljajo v družinah, zato domnevajo, da je v ozadju dedna nagnjenost. Vsekakor pa ne velja, da se motnja pojavi pri vsaki osebi, ki je dedno nagnjena k nastanku depresije. Depresija se pojavlja tudi pri ljudeh, pri katerih v družini depresije niso nikoli poznali. Očitno so za izbruh bolezni potrebni še drugi dejavniki, kot so obremenitve v domačem okolju, službi ali šoli. Ne glede na to, ali je podedovana ali ne, je depresija povezana s spremembami v zgradbi ali delovanju možganov.
Nekatera zdravila in bolezni, kot so možganska kap, srčni infarkt, rak, Parkinsonova bolezen in hormonske motnje, lahko povzročijo izbruh depresije, zaradi katere bolniki postanejo apatični. Taki bolniki ne skrbijo več za svoje telesne potrebe, zato se čas zdravljenja podaljša.
Depresijo lahko povzročijo tudi psihološki dejavniki. Boleča izguba, težave v medosebnih odnosih, finančni problemi ali neugodne, nedobrodošle spremembe življenjskih okoliščin lahko sprožijo izbruh depresije.
Najpogosteje depresijo sproži kombinacija genetskih, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Ponovne epizode bolezni se običajno pojavijo že pri manjših obremenitvah ali celo brez njih.
* Depresija pri ženskah
* Depresija pri moških
* Depresija pri starostnikih
* Depresija pri otrocih in mladostnikih
Depresija pri ženskah
Pri ženskah se depresija pojavlja 1,5- do 2-krat pogosteje kot pri moških. To je zanesljivo povezano med drugim s hormonskimi dejavniki, kot so spremembe v menstruacijskem ciklusu, nosečnost, poporodno obdobje, predmenopavza in menopavza. Poleg tega so ženske dodatno obremenjene z obveznostmi doma in v službi, skrbijo za otroke in negujejo ostarele svojce.
Ženske so psihično še posebej občutljive po porodu, ko zaradi hormonskih, telesnih sprememb in odgovornosti za otroka ter velikih sprememb v vsakdanjem življenju pogosto nastopi tako imenovana poporodna (postpartalna) depresija. Prehodno slabo razpoloženje je pri mladih mamicah pogosto prisotno in običajno. Dalj časa trajajoče obdobje depresivnega razpoloženja pa ni običajno in ga je treba zdraviti. Zdravljenje pod nadzorom razumevajočega zdravnika in vsestranska podpora družine sta najpomembnejša dejavnika, ki mladi mamici pomagata vrniti telesno in čustveno zdravje, tako da je ponovno zmožna skrbeti za dojenčka in se ga veseliti.
Depresija pri moških
Moški redkeje zbolijo za depresijo kot ženske. Le-ta se pri moških pogosto skriva za čezmernim uživanjem alkohola in drog ali za drugimi navadami, npr. pretiranim posvečanjem delu in opravljanju nadur. Pri moških se depresija večinoma ne kaže v občutkih brezupa in nemoči, temveč v obliki razdražljivosti, jeze in razočaranja. Zaradi tega jo je tudi težje prepoznati. Tudi če moški sam opazi, da je depresiven, nerad poišče pomoč. Vzpodbuda in podpora družinskih članov sta v takih primerih zelo pomembna.
Pojav samomorilnosti je pri moških štirikrat večji kot pri ženskah, čeprav je število žensk, ki poskušajo narediti samomor, večje od števila moških. Po 70. letu starosti pogostost samomora celo narašča in pri moških doseže vrh v starosti nad 85 let.
Pri moških depresija vpliva na telesno zdravje drugače kot pri ženskah. Rezultati novejših raziskav kažejo, da je umrljivost moških večja, čeprav depresija enako poveča tveganje za pojav koronarnih srčnih bolezni pri moških in ženskah.
Depresija pri starostnikih
Prevladuje zmotno mišljenje, da je pri starejših ljudeh povsem običajno, da so potrti. Resnica je lahko ravnno nasprotna, saj je veliko starejših oseb zadovoljnih s svojim življenjem. Kadar se pri starostnikih razvije depresija, jo nekateri pripisujejo spremembam, povezanim s staranjem. Neprepoznana in nezdravljena depresija lahko za svojce in bolnike, ki bi sicer živeli polno življenje, pomeni nepotrebno trpljenje. Pri zdravniku starejši ljudje tožijo predvsem o svojih telesnih težavah, neradi pa govorijo o svojih občutkih, kot so brezup in žalost, izguba zanimanja za dejavnosti, ki so jih običajno veselile, ali nenavadno dolgo žalovanje po smrti bližnje osebe.
Simptomi depresije so včasih prikriti ali pa jih pripisujejo kakšni drugi bolezni. Če se tega zavedamo, lahko depresijo prepoznamo že v zgodnji fazi in jo tako uspešno zdravimo. S čimprejšnjim začetkom zdravljenja zmanjšamo možnost, da bolezen postane kronična in bolj izrazita.
Nekateri simptomi depresije so lahko posledica neželenih učinkov zdravil, ki jih bolniki jemljejo zaradi druge (telesne) bolezni. Lahko pa te simptome povzroči tudi druga bolezen, ki se pojavi kot posledica nezdravljene depresije.
Kadar je pri starostniku postavljena diagnoza depresije, je najbolje začeti zdravljenje z zdravili in/ali psihoterapijo. Raziskave so pokazale, da se s kratko psihoterapijo lahko simptomi kratkotrajne depresivne epizode zmanjšajo tudi pri starejših ljudeh z drugimi boleznimi. Kratka psihoterapija pomaga pri vsakodnevnih odnosih ali pri učenju, kako preprečiti popačeno, negativno razmišljanje, ki pogosto spremlja depresijo. Psihoterapija je uporabna tudi pri starejših bolnikih, ki ne smejo ali nočejo jemati zdravil.
Boljša prepoznava in zdravljenje depresije pri starostnikih omogočata, da je to obdobje življenja zanje in njihove svojce ter spremljevalce lepše in bolj zadovoljno.
Depresija pri otrocih in mladostnikih
Depresijo se pri otrocih in mladostnikih resno obravnava šele zadnji dve desetletji. Depresiven otrok se lahko pretvarja, da je telesno bolan, noče v šolo, se oklepa enega od staršev ali ga skrbi, da bi kateri od staršev umrl. Starejši otroci oz. mladostniki postanejo razdražljivi, pojavijo se težave v šoli, so pesimistični, slabe volje in imajo občutek, da jih nihče ne razume. Ker se vedenje skozi posamezne faze otroštva spreminja, je težko reči, kdaj gre samo za "prehodno" obdobje in kdaj je prisotna depresija.
Včasih so starši zaskrbljeni zaradi zelo spremenjenega vedenja otroka ali mladostnika in tudi učitelj lahko opazi, da otrok ali mladostnik ni več podoben samemu sebi. Če pediater izključi druge (telesne) bolezni, mora otroka dodatno pregledati še pedopsihiater (psihiater, specializiran za zdravljenje otrok). Možni obliki zdravljenja sta psihoterapija in zdravljenje z zdravili.
Diagnoza
Prvi korak za ustrezno zdravljenje depresije je obisk pri zdravniku, saj lahko nekatere bolezni, kot so hujše okužbe, povzročijo podobne simptome kot depresija. Zdravnik s pregledom, pogovorom in laboratorijskimi izvidi izključi telesno bolezen.
Postavitev diagnoze temelji na prisotnosti in opredelitvi simptomov depresije. Zdravnik poizve, kdaj so se simptomi pojavili, koliko časa trajajo, kako resni so, ali so se pojavili že kdaj prej in, če so se, ali so bili zdravljeni in s čim. Zdravnika bo morda zanimalo, ali bolnik uživa alkohol ali droge in ali so prisotne misli o smrti in samomoru. Poleg tega bo bolnika povprašal po njegovih prejšnjih boleznih in zdravljenju, pozanimal se bo, ali je depresijo imel kdo od družinskih članov, ali je bila le-ta zdravljena, katera zdravila so bila predpisana in katera so bila učinkovita.
Po potrebi osebni zdravnik bolnika napoti na nadaljnje preglede k psihiatru ali psihologu.
Zdravljenje depresije
Za zdravljenje depresije je na voljo veliko zdravil (antidepresivi) in psihoterapevtskih tehnik, ki se uporabljajo za zdravljenje depresivnih motenj.
Pri nekaterih osebah z lažjimi oblikami bolezni bo morda zadostovala samo psihoterapija, čeprav so tudi za te oblike depresij antidepresivi učinkoviti. Osebam z zmerno hudimi in hudimi oblikami depresij najučinkoviteje pomagajo antidepresivi, pri večini pa se najbolje obnese kombinirano zdravljenje.
Z zdravili je mogoče relativno hitro doseči izboljšanje simptomov. Psihoterapija pa bolnikom pomaga, da se naučijo bolj učinkovitih načinov ravnanja in da se lažje spopadajo s težavami v življenju, vključno z depresijo.
Zdravila za zdravljenje depresije
Danes ima zdravnik na voljo številne antidepresive z različnimi mehanizmi učinkovanja. Med najpogosteje predpisovana zdravila za zdravljenje depresij sodijo t. i. selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI), npr. citalopram, sertralin, paroksetin in fl uoksetin.
Zdravnik bo po pogovoru in postavitvi diagnoze presodil, kateri antidepresiv je najprimernejši. Pri večini ljudi so antidepresivi zelo učinkoviti.
Antidepresivna zdravila ne spreminjajo človekove osebnosti in ne povzročajo odvisnosti, zato so številni strahovi pred njihovo uporabo neutemeljeni.
Kako dolgo traja zdravljenje z antidepresivom?
Pomembno je, da bolnik zdravila jemlje tako dolgo, da začnejo učinkovati. Praviloma se prvi znaki izboljšanja pojavijo med 2. in 6. tednom jemanja.
Pogosto se dogaja, da bolnik prehitro preneha jemati zdravila:
* ker se neželeni učinki lahko pojavijo še pred opaznim učinkom antidepresiva,
* ker se počuti bolje, zato je prepričan, da zdravil ne potrebuje več
* ker meni, da mu zdravila sploh ne pomagajo.
Če predpisani odmerek ni učinkovit po redni, vsaj 8-tedenski uporabi, obstaja velika verjetnost, da ga bo zdravnik zvečal ali predpisal drugo zdravilo, ki bo morda bolj učinkovito. Včasih mora zdravnik preizkusiti različne antidepresive, preden najde najučinkovitejše zdravilo ali najučinkovitejšo kombinacijo zdravil.
Zdravljenje z antidepresivom običajno traja še vsaj 12 mesecev potem, ko že izzvenijo vsi simptomi depresije. Bolniki z bipolarno motnjo in bolniki s kronično ali ponavljajočo se depresijo bodo najverjetneje morali zdravila jemati dalj časa.
Za antidepresive velja, da jih ne smemo prenehati jemati naenkrat, temveč odmerek postopoma zmanjšujemo po zdravnikovih navodilih.
Antidepresiv je treba jemati tako dolgo, kot je predpisal zdravnik - tudi če se bolnik že počuti bolje - saj se bo tako zmanjšala verjetnost, da se mu bo depresija ponovila.
Na kaj morate biti pozorni ob jemanju antidepresiva?
Zdravila z antidepresivnim učinkom imajo večinoma le blage neželene učinke, ki se največkrat pojavijo ob začetku zdravljenja in sčasoma izzvenijo. Najpogosteje se pojavljajo: glavobol, vrtoglavica, slabost, občutek suhih ust, zaprtost, nemir in motnje spanja ter težave s spolnostjo.
Če jemljete antidepresivna zdravila, se o vseh nenavadnih reakcijah, izrazitih neželenih učinkih ali zmanjšani sposobnosti za delo posvetujte z zdravnikom.
Nekatera zdravila, ki so neškodljiva, če jih jemljemo sama, povzročajo v povezavi z drugimi zdravili hude in nevarne neželene učinke. To velja tudi za antidepresive, zato zdravnika in tudi zobozdravnika seznanite z zdravili, ki jih jemljete (tudi če ste jih dobili v prosti prodaji).
Učinek antidepresivov lahko zmanjšajo tudi snovi, ki povzročajo odvisnost (npr. alkohol in droge), zato se jim morate izogibati.
Svetujemo
Občutek suhih ust lahko preprečite z uživanjem velike količine tekočine in s pogostim umivanjem zob. Nastajanje sline spodbuja tudi žvečenje.
Da preprečite zaprtost, uživajte hrano, bogato z balastnimi snovmi (žitarice, slive, sadje in zelenjava).
Da se izognete vrtoglavici, vstajajte počasi.
Zdravljenje z rastlinskimi preparati
V ljudski medicini in zdravilstvu se že stoletja kot pomoč pri depresiji uporablja šentjanževka (Deprim®)*, vendar je učinkovita le pri blažjih oblikah depresij.
Psihoterapije
Depresivnim bolnikom pomagajo tudi številne oblike psihoterapij, npr. medosebna terapija in kognitivno-vedenjska terapija. Izvajamo jih šele potem, ko ob zdravljenju z zdravili simptomi depresije že izzvenijo ali se precej izboljšajo.
Bolniki v pogovoru s terapevtom spoznajo svoje težave in se jih naučijo reševati. "Vedenjski terapevti" bolnikom pomagajo spremeniti njihove negativne vzorce mišljenja in vedenja, ki so pripomogli k nastanku depresije ali pa so posledica depresije. Pomembno je, da se v terapijo vključijo tudi družinski člani.
Zdravilo DEPRIM® je v lekarnah na voljo brez recepta. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Depresivni človek se počuti utrujenega, manjvrednega, nemočnega, žalostnega in je brez upanja. Zaradi teh negativnih misli in čustev bi marsikdo najraje obupal.
Če se z depresijo srečujete tudi sami, je pomembno, da se zavedate, da je ta negativna slika del depresije in da ne odraža dejanskega stanja. Ko se pokažejo učinki zdravljenja, negativno razmišljanje postopoma izgine.
Depresija ne izgine čez noč. Vendar pa se boste iz dneva v dan počutili bolje. Poskusite negativne misli, ki so del depresije, zamenjati s pozitivnimi in vedite, da negativne misli izginejo, ko se pokažejo učinki zdravljenja.
Kako si lahko pomagate sami?
Depresija je bolezen.
Zavedajte se, da se vaše razpoloženje izboljšuje postopoma in da je za ozdravitev potreben čas. Čeprav se boste v tem obdobju lahko srečevali tudi z nihanji razpoloženja, vztrajajte!
Poiščite strokovno pomoč!
Zaupajte težave svojemu zdravniku, psihiatru ali psihologu.
Zaupajte se!
Z najbližjimi se pogovarjajte tudi o neprijetnih občutkih, morebitnih samomorilnih mislih ... Svoji družini in prijateljem dovolite, da vam pomagajo.
Zastavite si uresničljive cilje!
Velike naloge razdelite na manjše, da boste ponovno občutili uspeh in zadovoljstvo.
Izdelajte si načrt dela za vsak dan
Vsak dan si pripravite urnik opravil. Pričnite se ukvarjati z dejavnostmi, ki vam prinašajo veselje.
Pojdite v družbo!
Premagajte željo po umiku v samoto. Sprejmite povabila prijateljev ali družine ter se postopno spet vključujte v družabno življenje.
Odložite pomembne odločitve!
Preden se odločite za pomembno spremembo (menjavo delovnega mesta, poroko ali ločitev), se o tem pogovorite z osebo, ki vas dobro pozna in ima objektivno sliko o vašem stanju.
Živite zdravo!
Skrbite za zdravo prehrano in bodite telesno aktivni. Omejite vnos kofeina (kava, pravi čaj) ter se izogibajte alkoholu in drogam.
Prehrana
Hrana je izvor naše energije. V času depresije se pri večini pojavi izguba apetita in posledično izguba telesne teže. Zelo redko pa se apetit zveča.
Svetujemo Svetujemo
* Uživajte redne obroke hrane - poskušajte zaužititri obroke na dan, tako kot ste to praviloma počeli že prej.
* Uživajte hrano določeni uri, in ne samo takrat, ko ste lačni.
* Poenostavite si stvari - pomembno je, da uživate redne obroke, lahko tudi zelo enostavne jedi, ki si jih lahko pripravite v zadostnih količinah za več obrokov.
* Prehranjujte se zdravo - poskušajte imeti uravnoteženo prehrano, ki vsebuje sadje in zelenjavo v priporočenih količinah.
* Omejite količino sladkorja v svoji prehrani - veliko sladkorja vsebujejo zlasti torte, čokolade, piškoti ...
* Izogibajte se strogim dietam, zlasti ko želite hitro zmanjšati telesno težo.
Telesna aktivnost
Redna telesna aktivnost je povezana z izboljšanim psihičnim in fizičnim počutjem. Novejše raziskave dokazujejo, da so telesno aktivni ljudje manj nagnjeni k razvoju depresije in da redna telesna aktivnost lahko opazno zmanjša simptome depresije pri večini ljudi.
Svetujemo Svetujemo
* Pred začetkom vadbe povprašajte svojega zdravnika o morebitnih omejitvah pri telesnih aktivnostih.
* Izberite prave aktivnosti - največji izziv je vztrajati pri aktivnostih, zato izberite take, ki vas veselijo. Lahko izberete tudi več aktivnosti (sprehodi, tek, plavanje, kolesarjenje, ekipni športi ...) in jih menjate.
* Pogostost je pomembnejša od trajanja - redne kratke vadbe so boljše od dolgih, a nerednih. Na začetku ne pretiravajte, da ne boste izgubili volje - raje začnite počasi in postopoma.
* Uživajte pri vadbi.
* Nič se ne bo spremenilo čez noč.
* Zastavite si cilje, ki so dosegljivi.
Spanec
Stres, anksioznost in depresija praviloma negativno vplivajo na spanje. Depresivni bolniki se pogosto prebujajo prezgodaj ali sredi noči in ne morejo več zaspati. Pri anksioznih bolnikih je značilno, da zaradi številnih skrbi in vznemirjenosti zvečer ne morejo zaspati. Ne glede na to, ali imate težave s spanjem ali ne in ne glede na to, kakšne so le-te, poskrbite, da se boste ponoči čimbolj naspali.
Svetujemo Svetujemo[
* Uporabljajte le uspavala, ki vam jih je svetoval ali predpisal zdravnik.
* Določite si uro, ob kateri boste redno hodili spat in redno vstajali.
* Ne hodite v posteljo prezgodaj.
* V spalnici ne delajte, ne jejte, ne glejte televizije ...
* Pripravite si ugodno okolje za spanje - poskrbite za primerno temperaturo, vlažnost in tišino. Spalnica naj bo popolnoma temna.
* Izogibajte se kratkim spancem čez dan.
* Pripravite se za spanje - izogibajte se telesni aktivnosti, težkim obrokom, alkoholnim ali poživljajočim pijačam ipd. vsaj eno uro pred spanjem.
* Pred spanjem uporabite sprostitvene tehnike, na ta način boste odvrnili misli od skrbi o nezadostnem spanju.
Pomoč potrebnim
* Najpomembneje, kar lahko naredite za depresivnega bolnika je, da mu pomagate do postavitve pravilne diagnoze in uvedbe zdravljenja. To je naloga osebnega zdravnika in psihiatra, zato obvezno odpeljite bolnika na pregled.
* Pozneje boste morali poskrbeti za redno jemanje predpisanih zdravil in redne kontrolne preglede. Pri tem boste morda morali depresivnega bolnika vzpodbujati, naj vztraja pri zdravljenju, dokler simptomi ne izginejo, tudi če to traja več tednov. Včasih se boste morali sami dogovarjati za termine nadaljnjih pregledov in obravnav depresivnega bolnika ali ga celo osebno pospremiti k zdravniku.
Morda bo treba nadzorovati tudi jemanje zdravil in skrbeti za dosledno upoštevanje vseh zdravnikovih navodil.
* Enako pomembna je čustvena podpora, ki jo pokažite z razumevanjem, sočutjem, strpnostjo in vzpodbujanjem. Vzpodbujanje pri vztrajanju in rednem jemanju predpisanih zdravil je izredno pomembno. Prav tako pa je pomembno, da prijatelja ali svojca vzpodbujate pri izpolnitvi zadanih ciljev, njegovih aktivnostih in mu nudite oporo pri ponovnem vključevanju v družbo in družabne aktivnosti.
Kaj lahko storite kot svojci in prijatelji?
* Depresivno osebo poskušajte pripraviti do pogovora in ji pozorno prisluhnite. Izraženih čustev ne ocenjujte, temveč ji pomagajte, da vidi realno stanje in ji vlivajte upanje.
* Ne preslišite nobenega namiga o samomoru. O teh namigih obvestite tudi zdravnika.
* Ne obtožujte depresivne osebe, da simulira, da je lena in je ne obravnavajte kot nekoga, ki se smili sam sebi ali potrebuje nekoga drugega, da jo postavi na realna tla.
* Ne pričakujte, da bo čez noč premagala svojo bolezen.
* Depresivnega bolnika povabite na sprehod, izlet, v kino ali k drugim dejavnostim. Če zavrne vaše povabilo, pri njem vztrajajte na ustrezen način.
* Vzpodbujajte ga, da se spet prične ukvarjati z dejavnostmi, ki so ga nekdaj veselile. Ne silite ga, da bi si prezgodaj naložil preveč obveznosti. Depresivni bolnik sicer potrebuje razvedrilo in družbo, vendar pa bi lahko preveč zahtev okrepilo strahove, da lahko odpove.
Svetujemo Svetujemo
Z ustreznim zdravljenjem se večini bolnikov stanje izboljša ali pride do popolnega okrevanja. Imejte to ves čas v mislih in depresivnemu bolniku vedno znova dopovedujte, da se mu bo stanje s primernim zdravljenjem in pomočjo ter z doslednim upoštevanjem zdravnikovih navodil postopoma izboljšalo.
Kako delujejo antidepresivi?
Depresija je posledica kemičnega neravnovesja v možganih. Moteno je delovanje nekaterih kemičnih prenašalcev - nevrotransmiterjev in njihovih nevroreceptorjev, ki v možganih prenašajo sporočila in med drugim urejujejo razpoloženje. Antidepresivi pomagajo vzpostaviti njihovo normalno delovanje in s tem izboljšajo posameznikovo razpoloženje.
POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Kako dolgo traja, da začne antidepresiv delovati?
Osebe, ki se zdravijo z antidepresivi, praviloma začutijo prve znake izboljšanja med 2. in 6. tednom jemanja, redkeje že po nekaj dneh. Pri številnih bolnikih se najprej izboljšata spanje in apetit. Preden se izboljša razpoloženje in povrne energija, lahko mine nekaj časa, zato bodite potrpežljivi, vztrajni in dosledno nadaljujte z jemanjem zdravila, tako kot vam je predpisal zdravnik.
Ali se bom ob zdravljenju z antidepresivi počutil bolje?
Približno 50 - 80 % oseb, ki dobijo primeren antidepresiv, povsem okreva, pri 30 % pa se stanje izboljša. Pomembno je, da zlasti prve 3 mesece ne izpustite nobenega odmerka zdravila. Če se po redni, vsaj 8-tedenski uporabi antidepresiva ne boste počutili bolje, obstaja velika verjetnost, da vam bo zdravnik zvečal odmerek zdravila ali pa ga bo zamenjal z drugim, ki bo morda pri vas bolj učinkovito.
Kaj naj storim, če pozabim vzeti odmerek zdravila?
Vzemite pozabljeni odmerek takoj, ko se spomnite, če pa je že blizu čas za naslednji odmerek, izpustite pozabljeni odmerek in vzemite naslednjega ob običajnem času.
Ali imajo antidepresivi nevarne neželene učinke?
Tako kot vsa zdravila imajo tudi antidepresivi lahko neželene učinke. Ti so večinoma blagi, prehodni in odvisni od odmerka. Posvetujte se z osebnim zdravnikom o tem, kakšne neželene učinke lahko pričakujete in kaj naj storite, če se ti pojavijo. Ko se bo telo navadilo na zdravilo, bodo neželeni učinki skoraj zanesljivo izginili. Če se to ne bo zgodilo, bo zdravnik zmanjšal odmerek, dodal še kakšno zdravilo ali predpisal drug antidepresiv. Če antidepresive jemljete po zdravnikovih navodilih, se nevarni neželeni učinki ne bodo pojavili.
Ali lahko uživam alkohol, medtem ko jemljem antidepresive?
Alkohol zmanjšuje učinkovitost antidepresivov in lahko povzroči neželene učinke zdravila. Če sočasno z jemanjem antidepresivov uživate alkoholne pijače, o tem obvestite svojega zdravnika.
Ali antidepresivi povzročajo odvisnost?
Nikakor ne. Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti ali zasvojenosti.
Ali je varno jemati antidepresive sočasno z drugimi zdravili?
Antidepresivi se večinoma lahko varno jemljejo skupaj z drugimi zdravili. Ne glede na to, pa zdravnika seznanite z vsemi zdravili, ki jih jemljete (zdravila na recept in zdravila, ki jih kupite v lekarni brez recepta), da bo lahko presodil, ali je kombinacija zdravil varna. Brez posveta z zdravnikom sočasno ne jemljite drugih zdravil, ne glede na to, ali ste jih dobili na recept, v prosti prodaji ali celo od koga drugega!
Ali lahko preneham z jemanjem antidepresiva, ko se že počutim bolje?
Ne, nikakor ne prenehajte z jemanjem, razen če vam je to svetoval vaš zdravnik. Zdravljenje z antidepresivom običajno traja še vsaj 12 mesecev po tem, ko že izzvenijo vsi simptomi depresije. Če z jemanjem prenehate prehitro, je večja verjetnost, da se vam bo depresija ponovila. Če ste v preteklosti že imeli depresijo, boste morali jemati antidepresiv dlje časa, da se izognete ponovnim obdobjem depresije. Za antidepresive velja, da jih ne smemo ukiniti naenkrat, temveč odmerek postopoma zmanjšujemo po zdravnikovih navodilih.
Kako mi še lahko pomaga antidepresiv?
Imam težave z nespečnostjo.
Motnje spanja so eden od osnovnih simptomov depresije. Z izboljšanjem depresije se uredi tudi spanje.
Nimam dovolj energije in sem utrujen večino časa.
Pri depresivnih bolnikih se brezvoljnost in utrujenost vedno pojavljata. Praviloma traja vsaj nekaj tednov, da antidepresiv postopoma odpravi utrujenost in zveča energijo. Počutili se boste manj utrujeni ali pa bo utrujenost povsem izginila in boste imeli veliko več energije za vsakodnevne aktivnosti.
Moje vsakodnevno življenje je zelo stresno.
Vsakodnevni stres lahko povzroči ali poslabša simptome depresije. Depresija lahko okrepi vpliv stresa (npr. stres na delovnem mestu, družinske težave, fi zične omejitve ali fi nančne skrbi) in zmanjša zmožnost za soočanje s težavami. Z uspešnim zdravljenjem depresije se lažje in učinkoviteje upremo stresnim dogodkom.
Sem anksiozen in doživljam panične napade.
Anksioznost se pojavlja sočasno z depresijo in je praviloma simptom depresije.
Ko depresija izzveni, se tudi anksioznost zmanjša ali izgine. Nekateri antidepresivi so tudi zelo učinkovita zdravila za zdravljenje različnih oblik anksioznosti, med njimi tudi paničnih motenj in fobij.
Nasveti za bolj učinkovito zdravljenje
1. Zdravilo redno jemljite, tako kot vam je predpisal zdravnik.
2. Sami nikakor ne spreminjajte odmerkov brez predhodnega posveta z zdravnikom, četudi menite, da je učinek zdravila premočan ali prešibak.
3. Preden opazite ali začutite izboljšanje, praviloma mine dva do šest tednov, zato vztrajajte pri zdravljenju.
4. Antidepresivi ne povzročajo odvisnosti.
5. Blagi, neželeni učinki so pogost, vendar večinoma prehoden pojav. Če so neželeni učinki pri vas bolj izraženi, se o tem posvetujte s svojim zdravnikom.
6. Kljub temu, da se počutite bolje, ne prenehajte jemati zdravila.
7. Antidepresiv boste morali jemati vsaj 1 leto.
LEK |
|
| Nazaj na vrh |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
Objavljeno: 18 Dec 2009 08:08 Naslov sporočila: |
|
|
|
|
Depresija
Depresija je bolezen, ki negativno vpliva na kakovost človekovega življenja. Vpliva na razpoloženje, mišljenje, vedenje in vodi do socialne osamitve človeka. Razlikovati je treba med prehodno slabo voljo z žalostnim razpoloženjem in depresijo. Depresivni ljudje ne morejo prisiliti sami sebe, da bi se bolje počutili. Stanje se jim zdi brezizhodno in obupujejo na vsakem koraku. Simptomi se stopnjujejo, povečuje se tveganje za samomor.
Kdo lahko zapade v depresijo?
V depresijo lahko zapade kdorkoli. Nekateri so zanjo občutljivejši in dovzetnejši kot drugi. To velja zlasti za manj samozavestne in labilne osebnosti, ki gledajo na svet pesimistično. Depresija se pogosteje pojavlja v različnih generacijah iste družine, to pa kaže na dedovanje. Mnogi zapadejo v depresijo, kadar so čustveno prizadeti. Depresija se lahko kaže kot posledica načina življenja, stisk, žalovanja, odtujenosti ali neurejenih socialnih razmer. Pogosto postanejo depresivni tisti ljudje, ki trpijo zaradi kroničnih bolezni. Velikokrat pa tudi po akutnih dogodkih, npr. po prebolelem miokardnem infarktu.
Depresija se pogosto spregleda pri starejših. Visoka pojavnost depresije je pri starejših osebah v negovalnih ustanovah in domovih. Bolniki in svojci pri starostniku ne prepoznajo prikritih depresivnih simptomov. Prikrivajo depresivno razpoloženje, pritožujejo se nad strahom, tesnobo in telesnimi simptomi (glavobol, bolečine v trebuhu, tiščanje v prsih, nespečnost, utrujenost, zaprtost, ). Pri ženskah je pojavnost dvakrat pogostejša kot pri moških. Ženske se na težave odzivajo bolj čustveno, s prevzemom krivde in zapiranjem vase. Večino žensk spremljata v reproduktivnem obdobju razdražljivost in depresija. Razpoloženjske motnje se kažejo pred menstruacijo, ko se spremeni raven hormonov.
Kako se kaže depresija?
Depresija je bolezen z mnogimi obrazi. Najbolj pogosti simptomi, ki jih lahko opazimo pri bolniku z depresijo, so upočasnjenost, žalost, potrtost, nezainteresiranost. Človek je brez prave volje do česarkoli. Spremljata ga nemoč in občutek krivde. Je prestrašen, zaskrbljen in razdražljiv. Bolezen se lahko izraža v nespečnosti oz. drugi skrajnosti čezmernem spanju. Depresivni človek se izogiba stiku z ljudmi, išče samoto, zapira se vase. Zanemarja samega sebe in okolico, v kateri živi. Zmanjšan je seksualni nagon. Bolj ko depresija napreduje, tem bolj človek "tone".
Avtor: Brigita Gider, mag.farm |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
| Stran 1 od 1 |
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Seznam članov
Prijava
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
