Danes je 11 Maj 2024 12:53
Poglej neodgovorjena sporočila

Uporabniško ime:     Geslo:

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov



Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 
 Avtor   Sporočilo 

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 06 Dec 2010 08:05    Naslov sporočila: Zen
 Odgovori s citatom  

Mnogi, ki se imajo za ''realne'' in ''prizemljene'' menijo, da meditirajo taki, ki ne vedo, kaj bi sami s seboj, in ki so v vsakdanjem življenju nekako izgubljeni ali pa od njega povsem odmaknjeni. Nekateri so tudi prepričani, da tisti, ki meditirajo, bežijo pred najrazličnejšimi težavami in si na tak način ustvarjajo notranje pribežališče, nekakšen “varen prostor’’.

Negativni stres, ki mu je podvržen sodobni človek, pa reže v vse globlje in globlje plasti njegove osebnosti. Tudi depresija se velikokrat razvije kot čustvena prilagoditev na neuspešno razreševanje napetosti oziroma stresov.

Dejstvo je, da stres odločilno vpliva na življenjski slog, oba pa sta pomembna dejavnika slabljenja imunskega sistema in s tem slabljenja splošnega zdravja. Vse več je bolezenskih stanj, za katere običajno ni druge razlage, kakor ta, da so vzroki zanje neznani oziroma so psihosomatskega izvora.

Mnogi tudi menijo, da se za vzpostavitev notranjega miru oziroma za boj proti stresu ni potrebno posebej ukvarjati z nečim takim, kot je meditacija. Prepričani so, da je za sprostitev dovolj sprehod v naravi, ukvarjanje s kakšnim sproščujočim hobijem, športno aktivnostjo ali čim podobnim.

Hkrati pa se po drugi strani pojavlja tudi vse več resnih znanstvenih in tudi medicinskih raziskav, ki pričajo o dokazljivo koristnih učinkih meditacije. Prav tako je vse več strokovnjakov, ki so prepričani, da je za učinkovit boj zoper negativni stres poleg telesnih aktivnosti, pomemben tudi objektivni vpogled v čustvovanja, odnose, odzive na neuspeh, v ambicije, pričakovanja in podobno.

Ena izmed osnov zen meditacije je prav takšno objektivno zrenje vase, s čimer je lahko to zelo učinkovita vseživljenjska protistresna metoda. Na razvitem zahodu, predvsem v Ameriki, je zen meditacija že desetletja zelo priljubljena med intelektualci, mlajšimi poslovneži in ljudmi iz sveta zabave.

V čem se zen meditacija razlikuje od drugih meditacijskih metod?Med ''poznavalci'' vlada prepričanje, da je zen nekaj zelo zahtevnega, običajnemu človeku težko razumljivega, nekaj v kar imajo vpogled le ''izbrani''. Ampak to so le nekateri izmed zmotnih stereotipov o tem, kaj naj bi zen bil.

V procesu meditacije, še posebno v zenu, ne gre le za sproščanje duha ali telesa, kakor denimo med sprehodom v naravi ali med počitkom. Zen meditacija je predvsem proces zavedanja notranje tišine, ki odstira mnoge plasti človekove biti, pri čemer je sprostitev le stranski učinek!Gledano metodološko, v zenu ni trdnih pravil in nekakšnih opornih točk, ki naj bi se jih praktikant držal, da bi nekaj dosegel. Zen človeka vseskozi usmerja k vsakdanjemu življenju. Na tej poti raziskovanja lastne biti, naj bi se praktikant metodološko in psihološko opiral le na njegove lastne izkušnje.

V zenu tako govorimo le o priporočilih in napotkih, ki človeka spodbujajo, da bi raziskoval, ne pa posnemal! Iz navedenega izhaja, da se v zenu zatorej ni primerno posluževati izrazov učitelj in učenec, saj gre za vzajemnost odnosa, kjer ni nadrejenega, ki ''že'' ve in podrejenega, ki ''še'' ne ve.

PRAKTIČNA VAJA:

Prav sedaj, TA! trenutek priprite oči (ni jih potrebno zapirati, da ne bi kdo pomislil, da spite na delovnem mestu) in skušajte ugotoviti, kje najprej začutite dotik vdihanega zraka s telesom oziroma s kožo.
Nato naprej opazujte, kako dolgo in do kod v telesu še občutite vdihani zrak. Enako, a po obratni poti, opazujte izdih. Dihajte povsem običajno, ne upočasnjevati ali nadzirati dihanja. To, po lastnem občutku, počnite eno do dve minuti.
Če vam čas dovoljuje, z vajo nadaljujte tako, da hkrati z opazovanjem vdihov in izdihov, le-te tudi štejete. In sicer štejte le vdihe. Torej pri vdihu ENA, nato izdih in pri naslednjem vdihu DVA in tako naprej do deset.
Ko pridete do deset, pričnite znova. Vedno, ko se zaštejete, začnite z ena. Vajo skušajte nadaljevati toliko časa, da se v enem ciklusu štetja do deset ne boste zašteli. Z opisano vajo boste vadili večnivojsko pozornost.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 06 Dec 2010 08:07    Naslov sporočila:
 Odgovori s citatom  

Nadaljujemo seznanjanje o zenu oziroma zen praksi - tudi kot o odlični protistresni metodi. Osnova zen prakse se imenuje zazen. V poenostavljenem prevodu to pomeni 'samo sedeti' in delati nič drugega, torej tudi ne meditirati.

Pri tem prav tako nimamo nobenega cilja, si ne želimo ničesar znebiti in ne skušamo ničesar doseči. Tako se torej v zenu namesto običajnega izraza meditacija, uporablja izraz 'sedenje'. Zapleteno?

Morda le na prvi pogled. V prejšnjem zapisu sem omenil, da je osnova zen prakse umirjanje uma.

Najlažje in najhitreje pridemo do umiritve uma takrat, ko s svojo 'nedejavnostjo' ustvarjamo čim manj notranjih napetosti. Več kot je med 'meditacijo' ciljev in namenov, več je pričakovanj, s tem pa tudi več notranjih napetosti oziroma stremljenj, da bi želeno uresničili.

Sedimo torej le zaradi sedenja samega. Osredotočeni smo le na spremljanje vdihov in izdihov. Spremljamo, kako zrak prihaja do nosnic (dihamo skozi nos) in kako toplejši zrak skozi nosnice od nas odhaja. Hkrati lahko vdihe tudi štejemo – od ena do deset in tako vedno znova.Mnogo misli in najrazličnejših občutkov, tudi telesnih, nenehno prihaja in odhaja. Spremljanje vdihov in izdihov ter štetje pomagajo, da se um ne bi preveč zapletal v najrazličnejše misli ali občutke. Manj, ko se vpletamo, bolj umirjamo um.

Ko opazimo, da smo se oklenili kakšne misli ali razmišljanja, se preprosto vrnemo nazaj k osnovni metodi. Pri vsem je najpomembneje to, da ničesar ne sodimo, presojamo ali vrednotimo.

Udeleženci tečajev na vprašanje, kakšno je bilo sedenje oziroma kakšna je bila meditacija, pogostokrat odvrnejo, da ne najboljše, ker so jim um nenehno preletavale najrazličnejše misli. Bistveno je torej, da se zavedamo, da ni pomembno, kaj se je dogajalo, ampak da to, kar se je dogajalo, opazimo. In prav v tem, kakor sem že omenil, je pomembna razlika med zen prakso in drugimi podobnimi metodami.

Zazen (zen praksa) pomeni, da preprosto – si.
Takšni, kakršni smo tisti trenutek, tisti čas. Nič boljši, nič slabši. Vse, kar se zgodi, je to, da opazimo, kaj se dogaja tisti trenutek. S tem, ko se ne vpletamo, omogočamo, da se na najoptimalnejši način dogaja učinek zrcaljenja.

Vse, kar se v tem procesu dogaja, je namreč odraz nas samih. Hkrati pa je treba poudariti, da je samo po sebi umevno in naravno, da vsakdo, ki se odloči prakticirati zen, to počne zaradi nekih razlogov, namenov in ciljev.

Omenil sem že enega izmed njih – na primer zen praksa kot odlična protistresna metoda. Vendar pa naj bo ta namen izražen bolj kot del splošne življenjske drže, ki se je sicer zavedamo, ampak je ne ponavljamo vsak trenutek, ko se spravimo k praksi – k sedenju torej.

Tako kot je na primer življenjska drža, da ne pobijamo pajkov. Ko vidimo pajka, ga odnesemo iz prostora, pri tem pa pri sebi verjetno ne ponavljamo: ''Ne uničujem pajkov, ne uničujem pajkov …'' Preprosto ga odnesemo iz prostora – ali pa prosimo koga, da to stori namesto nas. Kot denimo mene pogosto to prosi Tina. Enak pristop imamo pri zenu. Sedimo in preprosto bodimo. Vse drugo naj ostane nekje v ozadju.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 06 Dec 2010 08:08    Naslov sporočila:
 Odgovori s citatom  

Zen je zazen – torej le sedeti in delati nič drugega, niti meditirati. Običajno se zdi takšna izjava čudna ali pa nesmiselna, saj smo vedno vajeni nekaj početi. Vendar pa je dobro, tudi iz čisto psihohigienskih razlogov, občasno iz tega vzorca preprosto izstopiti. In na tak način svoj um zares temeljito in globlje odpočiti.

In prav zazen oziroma zen praksa to omogoča. Neprecenljivo!

Vendar pa je edino, kar je pomembno, da stvar preizkusite ter pri tem seveda nekaj časa tudi vztrajate, denimo mesec dni vsaj dvakrat tedensko.Najbolje je, da za to najdete čas takoj zjutraj (pred pregledovanjem e-pošte, SMS-sporočil ipd.) ali pa pred spanjem. Tisti, ki težko zaspite, boste morda na tak način tudi lažje zaspali. Vendar, pozor! Ne imejte pred seboj zamisli, da boste na tak način končno lahko hitreje zaspali.

V pričakovanju tega boste ustvarili le še dodatno notranjo napetost, ki bo s tem učinkovala ravno nasprotno. No, če smo že pri nespečnosti, naj omenim, da lahko zazen izvajate tudi leže, vendar naj bodo kolena pokrčena, dlani položite na telo, nekaj centimetrov pod popkom. In ves proces naj se odvija enako kot v sedečem položaju.

In kakšen je pravzaprav osnovni sedeči položaj? Usedete se tako, da so boki višje od kolen. To najlažje dosežete tako, da si pod rit podložite odejo, blazino ali kaj podobnega. S tem boste dosegli položaj, da se bodo kolena dotikala tal. Hrbtenico vzravnate, brado potegnete nekoliko navznoter (s tem pride hrbtenica tudi v vratnem delu v isto linijo), usta zaprete, jezik naslonite na nebo in oči priprete.

Gledate približno dober meter pred seboj. Vendar ne glejte v neko izbrano točko. Glejte tako, kakor da si s pogledom v celem vidnem polju, ampak nikjer osredotočeno. Roke položite na stegna ali jih sklenite v naročju. Lahko se usedete tako, da podlogo, na kateri boste sedeli, zajahate. Ta položaj se imenuje seiza.

Lahko pa sedete v najpogosteje uporabljen položaj, kjer sta nogi na tleh spodviti druga ob drugi, kar se imenuje burmanski položaj. Z običajno videnim meditacijskim položajem lotus se nima smisla ubadati, no, tisti, ki ste kdaj vadili gimnastiko ali kaj podobnega, lahko poskusite.

Dihajte skozi nos, naj bo dihanje takšno, kot tisti trenutek pač je.
Nobenega smisla nima dihanja nadzirati ali usmerjati. Zazen je nekaj zelo naravnega – samo sedite (vzravnate hrbtenico), zaprete usta in bodite tam.

Naj se dogaja, kar se ima za dogajati. Pride to, kar ima za priti, in odide, kar ima za oditi. Pri vsakemu kaj drugega. Lahko pa sedite tudi na stolu, če ne gre drugače. Kakšen sodelavec ali pa, bog ne daj, šef, bi vas, ko bi vas zagledal sedeti na tleh in stremeti v praznino (seveda med vašim pošteno zasluženim odmorom za malico), lahko hitro poslal na kakšen specialistični pregled. Ali pa vsaj na bolniški stalež. Če imate šefinjo, pa obstaja precejšna možnost, da bi vas vprašala, kaj počnete, in se vam morda celo pridružila … Vas je zamikalo to preveriti?

No, do sedaj je bilo opisano že toliko, da lahko v celoti ter v avtentičnem duhu zen prakso tudi zares preizkusite.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov


Pokaži sporočila:   

    Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Vse za dobro počutje

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 


 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Stran 1 od 1
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas

Pojdi na:  


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.