Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Virusni hepatitis B

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Pridružene bolezni

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 07 Nov 2009 18:19    Naslov sporočila: Virusni hepatitis B     Okužbe z virusi hepatitisa sodijo med najpogostejše virusne okužbe pri človeku ter so zelo resen svetoven zdravstveni problem. Zdaj je znanih vsaj šest virusov, ki povzročajo pretežno vnetje jeter pri človeku. Vnetje jeter povzročajo tudi nekateri drugi virusi, bakterije in strupi, vendar so ti manj pogosti. Okužba z virusom hepatitisa B je razširjena po vsem svetu. Povzročitelj hepatitisa B je znan že več kot trideset let, zato je dobro znan tudi naravni potek vnetja jeter (hepatitis), ki ga povzroča. Sodijo, da ima kar tretjina ljudi na svetu v krvi znake pretekle ali sveže okužbe z virusom hepatitisa B in da je 350 milijonov ljudi kronično okuženih. Vsako leto se pojavi približno 4 milijone novih akutnih primerov, približno milijon ljudi pa umre za kroničnimi posledicami, tj. jetrno cirozo in jetrnim rakom. V Sloveniji je obolevnost za hepatitisom B od 0,5 do 2,0/100.000 prebivalcev. Skoraj vsak stoti Slovenec je nosilec virusa hepatitisa B, vendar brez simptomov bolezni, zato ocenjujemo, da v Sloveniji živi približno dvajset tisoč kroničnih nosilcev virusa, med katerimi je tudi veliko kroničnih jetrnih bolnikov. Kako se bo jetrno vnetje odražalo in kakšne posledice bo pustilo pri okuženem človeku, je odvisno od lastnosti virusa, obrambnih sposobnosti gostitelja in nekaterih zunanjih dejavnikov, kot so delovanje zdravil, morebitne sočasne okužbe z drugimi virusi itd. Akutni virusni hepatitis Akutna okužba se pri 90 odstotkih odraslih pozdravi brez posledic v treh do šestih mesecih. Pri 10 odstotkih okuženih odraslih, 25 odstotkih okuženih otrok in 80 odstotkih okuženih novorojencev bolezen preide v kronično. Akutni virusni hepatitis B, podobno kot vse akutne virusne hepatitise, zdravimo le s podpornim in ne z usmerjenim protivirusnim zdravljenjem. Potrebna sta počitek ter redna, zdrava in uravnotežena prehrana z dovolj ogljikovih hidratov, brez maščob, alkohola in za jetra škodljivih zdravil. Zdravljenje v bolnišnici je potrebno le v primeru hujšega bolezenskega poteka. Pri manj kot 1 odstotku bolnikov lahko okužba poteka v obliki hude, življenje ogrožajoče bolezni (fulminantni hepatitis), ki zahteva posebno intenzivno zdravljenje in se večinoma konča s smrtjo. V teh primerih daje možnost preživetja le akutna presaditev jeter. Kronični virusni hepatitis B O kroničnem hepatitisu B govorimo, ko virusna okužba traja vsaj šest mesecev in se kaže z nenormalnimi izvidi laboratorijskih preiskav krvi za oceno delovanja jeter ter s histološkimi spremembami jetrnega tkiva, ki ga dobimo s punkcijo. Razlikujemo med blagim in umirjenim trajnim jetrnim vnetjem ter hitro napredujočim, ki pri 25 do 30 odstotkih obolelih v nekaj letih pripelje do nastanka jetrne ciroze. Vsako leto se kar pri 2,5 odstotka bolnikov z jetrno cirozo poleg kroničnega hepatitisa B razvije tudi jetrni rak. Jetrna odpoved zaradi kronične okužbe z virusom hepatitisa B nastopi pri več kot pol milijona ljudi na leto in je razlog za 5 do 10 odstotkov presaditev jeter. Zaradi dokazane tesne povezave kroničnega hepatitisa B z jetrno cirozo in jetrnim rakom je izredno pomembna pravočasna uvedba zdravljenja kroničnega hepatitisa B. Cilj odstranitev virusa Glavni cilj zdravljenja je odstranitev virusa iz organizma in s tem preprečitev okvare jeter, nastanka ciroze, raka in zapletov. Uspešno zdravljenje odstrani iz organizma virus, izboljša laboratorijske teste za oceno delovanja jeter in zmanjša bolezenske spremembe v jetrih. Dandanes so na voljo tri vrste zdravil: interferon a, lamivudin in adefovir. Klasično zdravilo, ki ga uporabljamo že skoraj dve desetletji, je interferon a. To je naravna snov, ki jo tvorijo bele krvne celice vsakega človeka kot odziv na virusno okužbo. Interferon a pridobivamo tudi v laboratoriju; deluje protivirusno in spodbuja imunski odziv jetrnih celic. Čeprav smo ga pri nas poskusno uporabili že leta 1988, ga rutinsko uporabljamo šele zadnjih deset let. Zdravljenje kroničnega hepatitisa B je uspešno pri 25 do 40 odstotkih zdravljenih, zaradi neželenih učinkov, tako splošnih (utrujenost, vročina, glavobol, hujšanje &) kot na posameznih organih (koža, ščitnica, kri &), je treba zdravljenje tudi večkrat prekiniti. Boljše izide zdaj dosegamo z izpopolnjeno obliko interferona a, s tako imenovanim pegiliranim interferonom a, ki omogoča, da lahko zdravilo v večjem odmerku dajemo podkožno le enkrat na teden. Zdravljenje traja od enega leta do dveh, potrebni pa so stalni kontrolni pregledi. Drugo zdravilo izbora za zdravljenje kroničnega hepatitisa B je lamivudin, ki je po sestavi podoben eni od človeških aminokislin. Zdravilo je znano od leta 1992 in se je najprej izkazalo pri zdravljenju HIV/aidsa. Na voljo je v obliki tablet in ga bolniki dobro prenašajo. Z lamivudinom lahko zdravimo tudi bolnike, ki dobivajo zdravilo za zatiranje lastnega imunskega odziva in zato ne morejo dobivati interferona a. Zdravljenje z lamivudinom traja od enega do treh let. Slabost zdravila je, da virus kmalu postane odporen nanj. V takšnih primerih lahko preidemo na sočasno ali samostojno zdravljenje z adefovirom, ki je zdravilo iz sorodne skupine nukleotidnih analogov kot lamivudin. Adefovir je v rabi za zdravljenje hepatitisa B od leta 2003. Po začasnem mirovanju ponoven zagon bolezni Zdravljenje z lamivudinom je po enem letu učinkovito pri 15 do 20 odstotkih, po treh letih pa celo pri 30 do 40 odstotkih bolnikov. Za napoved trajnosti zadržanega odgovora je najpomembnejše čim daljše obdobje brez navzočnosti virusa v krvi po uspešnem zdravljenju. Opisujejo, da se bolezen lahko spet obudi po treh do petih letih mirovanja. Zdajšnja zdravila so se torej izkazala le kot delno učinkovita in potrebna bodo nova, učinkovitejša. Potrebna bo tudi ustreznejša strategija zdravljenja. Več obetajo nova zdravila, zlasti nukleozidni analogi, ki so za zdaj na različnih ravneh kliničnega preizkušanja. Pri bolniku z dokončno, življenje ogrožajočo cirozo in pri nekaterih bolnikih z rakom je potrebna presaditev jeter, vendar tudi na presajenih jetrih pogosto pride do vnovične okužbe z virusom hepatitisa B. Prim. prof. dr. Gorazd Lešničar, dr. med., svetnik, specialist internist in specialist infektolog Nazadnje urejal/a Katka 22 Apr 2010 07:51; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 22 Apr 2010 07:43    Naslov sporočila:     Virus hepatitisa B povzroča vnetje jeter. Okužba se najpogosteje prenaša preko krvi in spolnih odnosov z okuženo osebo. Pred okužbo se lahko zaščitimo s cepljenjem. POTEK OKUŽBE Inkubacijska doba (čas od okužbe pa do izbruha bolezni) je od 4 do 28 tednov. Približno teden do dva pred izbruhom bolezni ima bolnik slabši tek, je utrujen, toži zaradi slabosti, ima glavobol, povišano telesno temperaturo. Lahko ima drisko ali je zaprt. Urin je lahko temen, blato pa svetlo obarvano. Nekatere srbi koža. Ti bolezenski znaki so prisotni pri manjšem številu okuženih, saj večina oseb, ki se z virusom okuži, okužbo preboli brez znakov - simptomov. Preboleli hepatitis B zapušča trajno imunost. DOKAZ OKUŽBEČe ima bolnik značilen potek bolezni, se okužbo najpogosteje dokaže s preiskavo krvi. Pri ostalih, ki so brez znakov okužbe, se le-ta ugotovi slučajno (npr. pri krvodajalskih akcijah ali pri pregledu krvi nosečnic). Približno 10% oseb, ki prebolijo okužbo z virusom hepatitisa B, ostanejo trajni klicenosci, na kar kaže prisotnost HBsAg. To pomeni, da so doživljenjsko kužni in lahko okužijo druge osebe. Trajni klicenosci se lahko počutijo popolnoma zdravi, lahko pa imajo zdravstvene težave. Govorimo o kroničnem hepatitisu B, ki ima lahko različen potek. PRENOS OKUŽBE Virus hepatitisa B se nahaja v krvi, slini, spermi, vaginalnem izločku, urinu in mleku doječe matere. Do okužbe pride ob stiku z okuženo tekočino. Najpogostejši način prenosa je spolni stik. Danes je v Sloveniji prenos s krvjo in krvnimi pripravki, ki je bil včasih pogost, redek. Vso kri, ki jo zberejo ob krvodajalskih akcijah, testirajo na prisotnost virusa. Med intravenskimi uživalci nedovoljenih drog se hepatitis B širi z okuženimi iglami, ki jih intravenski uživalci souporabljajo. Na enak način se lahko okužba prenaša pri tetoviranju oziroma uporabi okuženih predmetov za prebadanje kože. Možen je tudi prenos okužbe z matere, ki je klicenoska, na otroka v času nosečnosti, zato otroke vseh nosečnic, za katere se ugotovi, da so kužne, takoj po porodu cepijo. ZAŠČITA PRED OKUŽBO Specifičnega zdravila za zdravljenje akutnega virusnega hepatitisa še nimamo, pri zdravljenju kroničnih oblik hepatitisa B pa uporabljajo različna protivirusna zdravila, ki so učinkovita le pri nekaterih bolnikih. Za preprečevanje okužbe z virusom hepatitisa B je na voljo učinkovito cepivo. V Sloveniji je cepljenje obvezno za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo. Cepljenje je obvezno tudi za družinske člane trajnih klicenoscev, spolne partnerje okuženih oseb, dializne bolnike, zdravstveno osebje. Pred spolnim prenosom okužbe varuje kondom. KAKO ŽIVETI Z VIRUSOM HEPATITISA B? Dovoljene so običajne aktivnosti. Zavedati pa se je treba, da so poškodovana jetra, ki so sicer glavni razstrupljevalni organ. Zato je potrebna določena previdnost pri uživanju mastne hrane in alkohola, ki dodatno lahko poškoduje jetra. Oseba, ki je kronični nosilec, ne more biti krvodajalec. Če ima spolne odnose z več partnerji, se mora zavedati odgovornosti, da lahko okuži druge. Zato je prav, da uporablja pri spolnih odnosih kondom. Med vsem znanimi kontracepcijskimi sredstvi samo kondom ščiti pred spolno prenosljivimi boleznimi in ne le pred nezaželjeno nosečnostjo.
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 22 Apr 2010 07:47    Naslov sporočila:     Zdravljenje Za zdravljenje akutnega hepatitisa B ni zdravila, obstajata pa dve odobreni zdravili za kronični hepatitis B – to sta interferon alfa-2b in lamivudin. Hepatitis B se lahko prepreči z varnim in učinkovitim cepivom. Tveganje se lahko zmanjša z omejitvijo števila partnerjev, izogibanjem mamilom in z ukrepi za varno spolnost. Akutna okužba z virusom HBV običajno ne zahteva zdravljenja, saj večina odraslih virus spontano izčisti iz telesa.[40] Zgodnje zdravljenje s protivirusnimi zdravili se priporoča le pri manj kot 1 % bolnikov, pri katerih pride do zelo hude oblike akutne okužbe oziroma pri bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo. Kronično okužbo pa je treba zdraviti in s tem zmanjšati tveganje za pojav ciroze in raka na jetrih. Zdraviti je treba kronične bolnike s stalno povišanimi vrednostmi alanin-aminotransferaze (biološki označevalec za oceno delovanja jeter) in visokim virusnim bremenom. Čeravno nobeno od zdravil na trgu ne omogči popolne ozdravitve (odstranitev virusa iz telesa), lahko zavrejo razmnoževanje virusa ter bistveno zmanjšajo nevarnost jetrne poškodbe. Učinkovita zdravila so lamivudin, adefovir, tenofovir, telbivudin, entekavir ter interferon alfa-2a in pegiliran interferon alfa-2a. Prednost pegilirane oblike interferona je v tem, da se injicira le enkrat tedensko, medtem ko se mora navadni interferon injicirati vsak dan do trikrat tedensko. Bolniki se na zdravljenje odzivajo različno, kar je najverjetneje med drugim tudi posledica različnih genotipov virusa HBV. Zdravljenje zmanjša virusno breme, saj se zavre razmnoževanje virusa v jetrih. Dojenčkom, ki so se rodili materam prenašalkam virusa, lahko dajo protitelesa proti virusu HBV. Če novorojenček prejme injekcijo protiteles v roku 12 ur po rojstvu, se verjetnost za pojav okužbe zmanjša za 95 %. Hkrati ta oblika zdravljenja omogoča varno dojenje. Reaktivacija Po okužbi ostane virus v telesu dalje prisoten in pri nekaterih bolnikih se bolezen ponovi. Sicer je reaktivacija virusa redka, a se pogosteje pojavi pri bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom. Virus HBV vstopa izmenično v cikel razmnoževanja in v cikel, ko miruje. Pri okoli 50 % bolnikov se pojavi akutna reaktivacija. Pri bolnikih moškega spola z vrednostjo alanin-transferaze (ALT) nad 200 UL/L obstaja trikrat večja verjetnost za reaktivacijo virusa kot pri bolnikih z nižjo vrednostjo ALT. Tudi pri bolnikih, ki prejemajo kemoterapijo, obstaja večje tveganje za reaktivacijo virusa. Pri bolnikih, ki prejemajo imunosupresivna zdravila, obstaja prav tako višje tveganje za reaktivacijo virusa HBV, ker ta zdravila med drugim zavirajo tudi delovanje citotoksičnih limfocitov T v jetrih.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Pridružene bolezni

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu