Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Želodčne težave in driska- probiotiki in stres

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Prehrana

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 23 Jun 2009 07:26    Naslov sporočila: Želodčne težave in driska- probiotiki in stres     Probiotiki (koristne bakterije) – lajšanje simptomov pri boleznih prebavil Prebavila so življenjsko okolje, v katerem živijo številni mikroorganizmi. Danes je znanih več kot 400 bakterijskih vrst, ki tvorijo t. i. normalno črevesno floro. Večina teh bakterij živi v končnih delih ozkega in v širokem črevesju. Črevesne bakterije živijo od presnavljanja hrane, ki je ljudje s svojimi prebavnimi encimi ne moremo prebaviti. Pri tem nastajajo različni presnovki. Mnogo izmed njih je človeškemu organizmu koristnih, nekateri pa so tudi škodljivi. Normalna črevesna flora ima v organizmu pomembno vlogo. Ne le da prebavlja neprebavljeno hrano in s tem omogoča organizmu dodaten vnos hranil, ampak tudi sodeluje pri dozorevanju in razmnoževanju črevesnih celic, pri večanju črevesne odpornosti proti okužbam z mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, pri zorenju črevesnega in verjetno celotnega telesnega imunskega sistema. Danes vemo, da imajo različne bakterijske vrste, ki sestavljajo normalno črevesno floro, zelo različne učinke. Če pri bakterijski presnovi nekaterih vrst nastajajo predvsem koristni presnovki, npr. kratkoverižne maščobne kisline in mlečna kislina, lahko druge proizvajajo tudi organizmu škodljive, strupene ali celo rakotvorne snovi. Bakterije, ki so za večino ljudi neškodljive, lahko pri posameznikih, ki so genetsko nagnjeni k določenim vrstam bolezni, povzročijo pojav kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Razmerje med bakterijskimi vrstami, ki so zdravju koristne, in onimi, ki lahko na tak ali drug način zdravju škodijo, je torej lahko pomemben dejavnik pri ohranjanju zdravja, pa tudi pri preprečevanju in zdravljenju nekaterih bolezni. Žive mikroorganizme, ki pri vnosu v organizem ugodno vplivajo na zdravje, imenujemo probiotiki. Čeprav je večina koristnih učinkov povezanih z vsaj kratkotrajnim preživetjem mikroorganizmov v črevesju in z njihovo zmožnostjo pritrjevanja na črevesno steno, pa nekatere raziskave nakazujejo možnost, da lahko včasih koristno učinkujejo tudi mrtvi mikroorganizmi ali celo njihovi delci. Najpogosteje uporabljeni probiotiki so mlečnokislinske bakterije:laktobacili in bifidobakterije, ki so normalni člani črevesne mikroflore. Redkeje se uporabljajo druge črevesne bakterije ali celo nekatere glivice. Probiotike uporabljamo v dveh osnovnih oblikah:kot sestavine oz. dodatke v t. i. funkcionalni hrani (npr. probiotičnih jogurtih) in kot probiotične izdelke (kapsule, praške). Koristne učinke lahko pričakujemo le, če je vnos probiotikov v organizem zadosten. Ker preživijo v črevesju razmeroma kratek čas, je potreben reden vnos ves čas, ko želimo, da učinkujejo. Klinične raziskave so pokazale, da različne bakterijske vrste in celo sevi učinkujejo zelo različno. Univerzalnih probiotikov, ki bi koristno vplivali na vse vrste bolezni in tegob, žal ne poznamo. Probiotična bakterijska vrsta, ki je bila učinkovita pri zdravljenju infekcijske driske, je lahko npr. povsem neučinkovita pri neinfekcijskih kroničnih črevesnih vnetjih. Ena najpomembnejših lastnosti probiotikov pa je njihova varnost. Čeprav je uporaba probiotičnih izdelkov v zadnjih desetletjih zelo razširjena, se zelo redko zgodi, da povzročijo pomembno okužbo. Previdnost je potrebna le pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri nezrelih dojenčkih. Probiotiki in okužbe Infekcijske bolezni prebavil so med najpogostejšimi vzroki nedohranjenosti in smrtnosti v manj razvitih delih sveta, zlasti med otroki in starostniki. Tudi v razvitem svetu je infekcijska driska pomemben vzrok obolevnosti. Številne raziskave so potrdile uporabnost probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju črevesnih okužb. Koristne bakterije preprečujejo pritrjevanje bakterij in virusov, ki povzročajo drisko, na črevesno steno, zvečujejo odpornost črevesne sluznice pred poškodbo, pospešujejo obnavljanje sluznice in izločajo antibiotikom podobne snovi, ki zavirajo rast in razmnoževanje mikroorganizmov, ki povzročajo drisko. Poleg tega lahko nekateri probiotiki spodbujajo črevesni imunski sistem, da lažje premaga okužbo. Znanstveniki so ugotovili, da številni probiotiki skrajšajo trajanje driske, blažijo njen potek in zmanjšajo potrebe po bolnišničnem zdravljenju. Najštevilnejše so izkušnje z zdravljenjem driske, ki jo povzročajo rotavirusi – najpogostejši povzročitelji driske v razvitem svetu. Preventivno jemanje probiotikov zmanjša tudi možnost prenosa rotavirusnih okužb z bolnikov na zdrave ljudi. Nekaj manj je izkušenj pri preprečevanju in zdravljenju bakterijske driske, ki prevladuje v delih sveta z nižjim higienskim standardom. Nekatere raziskave v teh delih sveta so pokazale, da je redno jemanje probiotikov zmanjšalo pojavnost driske, izboljšalo splošno zdravstveno stanje in zmanjšalo nedohranjenost ogroženih skupin prebivalstva na teh območjih. Krepitev naravne odpornosti organizma proti okužbam s probiotiki so potrdile tudi raziskave pri otrocih v razvitem svetu, ki so obiskovali varstvene ustanove. Otroci, ki so dobivali probiotike, so bistveno redkeje obolevali, in to ne le zaradi okužb prebavil, ampak tudi okužb dihal. Naš organizem je prilagojen na življenje v sožitju z mikroorganizmi iz našega vsakdanjega okolja. Po drugi strani pa lahko mikroorganizmi, s katerimi se prvič srečamo, npr. na potovanjih v tuje, zlasti bolj eksotične kraje, povzročijo pojav driske, čeprav domačinom, ki so nanje prilagojeni, ne delajo težav. Raziskave kažejo, da lahko z jemanjem probiotikov zmanjšamo možnost pojava infekcijske driske na potovanjih, ki bi jo povzročili ti, sicer razmeroma nenevarni mikroorganizmi. Antibiotiki sodijo med najpogosteje uporabljana zdravila. Znano je, da se zaradi njihovega jemanja pogosto pojavi driska, ki je posledica spremenjene črevesne mikroflore. Čeprav je driska med antibiotičnim zdravljenjem ponavadi blaga in izgine sama po končanem zdravljenju, pa se zlasti pri hudo bolnih na oddelkih za intenzivno zdravljenje med jemanjem t. i. širokospektralnih antibiotikov, ki zavirajo rast številnih bakterijskih vrst, lahko pojavi tudi smrtno nevarno vnetje črevesja – psevdomembranski kolitis. Raziskave so pokazale, da sočasno jemanje probiotikov hkrati z antibiotiki zmanjša možnost pojava driske, če pa se ta pojavi, je njen klinični potek blažji. Glede na to, da so sečila in rodila v neposredni bližini prebavil, jih lahko poselijo bakterije iz črevesja in tam povzročijo vnetje. Nekatere novejše raziskave so pokazale, da se je pri ljudeh s ponavljajočimi se okužbami sečil ali rodil, ki so jemali probiotike, zmanjšalo število bolezenskih ponovitev. Probiotiki in kronične vnetne črevesne bolezni Danes med znanstveniki prevladuje mnenje, da so kronične vnetne črevesne bolezni, kot sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen, posledica nenormalnega in čezmernega imunskega odziva na črevesno bakterijsko mikrofloro pri ljudeh z genetsko nagnjenostjo k temu. Veliko pogostejši pojav teh hudih bolezni v zadnjih desetletjih bi bil lahko posledica spremenjenega načina življenja in prehrane ter posledične spremembe sestave črevesne mikroflore. Zato se veliko raziskav v zadnjih letih ukvarja z možnostmi vplivanja na potek teh bolezni s spreminjanjem sestave črevesne flore s probiotiki. V več kliničnih raziskavah so ugotovili, da lahko pri bolnikih z ulceroznim kolitisom z nekaterimi probiotiki – samimi ali še pogosteje v kombinaciji s protivnetnimi zdravili in antibiotiki – zdravimo akutna poslabšanja in predvsem podaljšamo obdobja brez simptomov. Podatkov o uspešnosti uporabe probiotikov pri Crohnovi bolezni je manj. Pri bolnikih, ki so jim zaradi ulceroznega kolitisa kirurško odstranili široko črevo, se pogosto pojavlja vnetje v končnem delu ozkega črevesa, kjer kirurgi oblikujejo rezervoar za blato. Jemanje probiotikov lahko bistveno zmanjša tudi pojav tega vnetja. Probiotiki in sindrom vzdraženega črevesja Funkcionalne bolezni prebavil so sicer nenevarne, a zelo moteče in bistveno vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Najpogostejša funkcionalna bolezen je t. i. sindrom vzdraženega črevesja, za katerega so značilne ponavljajoče se trebušne bolečine in spremembe pri odvajanju blata, driska ali zaprtje. Hujše ali blažje oblike te motnje naj bi prizadele kar 20 % ljudi v razvitem svetu. Vzrokov zanje ne poznamo, zato je tudi njihovo zdravljenje dostikrat neuspešno. Nekatere raziskave kažejo, da lahko z redno uporabo probiotikov pri številnih bolnikih pomembno zmanjšamo število neprijetnih simptomov. Probiotiki in netoleranca za laktozo Pomanjkanje encima za prebavo mlečnega sladkorja v črevesu (hipolaktazija) je pogost vzrok bolečin v trebuhu, slabosti in driske po zaužitju mleka. Čeprav je lahko to pomanjkanje posledica drugih črevesnih bolezni, pa je največkrat dedna različica, ki ni bolezenska. Ljudje s to motnjo večinoma dobro prenašajo manjše količine fermentiranih mlečnih izdelkov (kislega mleka, jogurta), ki vsebujejo malo mlečnega sladkorja. Dodane probiotične bakterije lahko s svojo presnovo pomagajo pri razgradnji mlečnega sladkorja in s tem zmanjšajo njegovo količino pod mejo, ki bi povzročila bolezenske težave. Probiotiki in rak Pri bakterijski presnovi v črevesju nastajajo številne snovi. Veliko je pomembnih kot dodaten vir hranil črevesnim celicam ali pa ve-čajo njihovo odpornost. Po drugi strani pa pri presnovi nekaterih bakterijskih vrst nastajajo tudi snovi, ki so za črevesje škodljive, v večjih količinah in ob dolgotrajni izpostavljenosti pa lahko celo pospešujejo nastanek raka. Nekateri raziskovalci menijo, da bi lahko z redno uporabo probiotikov spremenili sestavo črevesne flore tako, da bi prevladale koristne vrste nad škodljivimi in s tem zmanjšali možnost nastanka črevesnega raka. Probiotiki in alergijske bolezni Nekateri znanstveniki menijo, da je sprememba sestave črevesne flore, ki je posledica spremenjenega načina življenja v razvitih delih sveta, kot je spremenjen način prehranjevanja, čezmerna uporaba čistil in razkužil in širokospektralnih antibiotikov, eden glavnih vzrokov za bistveno pogostejše pojavljanje alergijskih in avtoimunskih bolezni v zadnjih desetletjih. Črevesna bakterijska flora ima pomembno vlogo pri razvoju črevesnega imunskega sistema, njegovem dozorevanju v zgodnjem otroštvu in pri uravnavanju imunske tolerance ali vnetja v poznejšem življenju. Znano je, da ima pri pojavu alergijskih bolezni pomembno vlogo dednost. Finski znanstveniki so naredili raziskavo, v kateri so nosečnicam in nato novorojencem iz dedno zelo obremenjenih družin dajali probiotike. Ti otroci so približno polovico redkeje zboleli za tipičnimi alergijskimi boleznimi, kot je alergijski dermatitis, kot pa njihovi vrstniki iz prav tako z alergijami dedno obremenjenih družin, ki niso dobivali probiotikov. V več raziskavah so tudi ugotovili, da so se simptomi alergijskih bolezni izboljšali hitreje, če so poleg diete, v kateri ni bilo snovi, na katere je bil bolnik alergičen (npr. mleka, jajc), pri zdravljenju uporabljali še probiotike. Sklep Na podlagi znanstvenih spoznanj o vplivu črevesnih bakterij na zdravje smo začeli uporabljati izdelke z živimi bakterijami, ki koristno vplivajo na zdravje in preprečujejo ali zdravijo bolezni – probiotike. Koristni učinki probiotičnih bakterij so znanstveno potrjeni zlasti pri preprečevanju in zdravljenju različnih črevesnih okužb, preprečevanju driske med jemanjem antibiotikov, morda celo okužb zunaj črevesja. Rezultati nekaterih raziskav kažejo, da so probiotiki uporabni tudi pri zdravljenju neinfekcijskih bolezni, npr. kroničnih vnetnih črevesnih bolezni, sindroma vzdraženega črevesja, netolerance za laktozo ter morda celo pri preprečevanju in zdravljenju alergijskih bolezni. Koristno delujejo specifične bakterijske vrste in sevi probiotikov; bakterije, ki koristno vplivajo pri eni vrsti bolezni, so lahko pri drugi povsem neučinkovite. Učinki probiotikov so odvisni tudi od količine živih bakterij, ki jih zaužijemo. Ponavadi farmacevtski probiotični preparati, ki imajo status zdravila OTC, vsebujejo več bakterij od probiotičnih prehranskih izdelkov, ni pa nujno. Ena glavnih lastnosti probiotikov je njihova varnost oz. izjemno majhna verjetnost, da bi lahko probiotične bakterije povzročile pojav bolezni. Bolečine v zgornjem delu trebuha in stres Bolečine v zgornjem delu trebuha so zelo pogoste in jih prehodno občuti velika večina ljudi. Velikokrat so povezane z drugimi simptomi, kot so spahovanje, napenjanje, slabost in celo bruhanje. Zdravniki to težavo imenujemo DISPEPSIJA. Običajno je posledica nepravilne prehrane, prevelike duševne in/ali telesne obremenitve, lahko pa nastane tudi zaradi bolezni. Dispepsija se pojavlja zelo pogosto in ocenjujemo, da jo ima več kot polovica populacije vsaj enkrat v šestih mesecih. Pogosta je pri mladih ljudeh, pogostejša pri ženskah kot pri moških. Le vsak četrti bolnik z bolečinami v zgornjem delu trebuha obišče tudi zdravnika. Težave so namreč blage in izginejo v nekaj dneh. Dispeptične težave ima pet do deset odstotkov bolnikov v splošni ambulanti in približno 40 odstotkov v gastroenterološki ambulanti. Pri več kot po- lovici teh bolnikov, ki jih pošljemo na vse preiskave, ne odkrijemo sprememb v zgornjem delu prebavil; v takem primeru govorimo o funkcionalni dispepsiji. Pri preostalih bolnikih odkrijemo različne organske vzroke težav oziroma bolezni. To pomeni, da so bolečine v zgornjem delu trebuha lahko posledica spremenjenega delovanja prebavne cevi (funkcionalni vzrok) ali bolezni (organski vzrok). Funkcionalni vzroki Vzroki za nastanek funkcionalne dispepsije so zelo različni in se lahko med seboj tudi prepletajo. Številni zunanji vzroki (preglednica 1) lahko spremenijo mišično dejavnost (peristaltika), občutljivost prebavne cevi in zvečajo izločanje želodčne kisline, kar občutimo kot napenjanje, spahovanje, nelagodje ali celo kot bolečine. Pri teh bolnikih s preiskavami ne ugotovimo sprememb in tudi laboratorijski izvidi so normalni. Zdravniki bolniku povemo, da so težave povezane s spremenjeno funkcijo prebavne cevi oziroma da ima funkcionalno dispepsijo. Stres V življenju doživljamo veliko lepih in tudi nekaj hudih trenutkov. Ljudje smo zelo različni in tako so odgovori na lepe in še bolj na hude trenutke zelo različni. Obremenitev človekovega telesa (stres) je običajno kratka in povzroča različne simptome (bolečine, driska, zaprtje …), kot sta dispepsija in driska. Nastale težave lahko povratno vplivajo na stresno situacijo in jo običajno poslabšajo . V prebavilih imamo zelo zapleteno živčevje, ki lahko deluje popolnoma samostojno, vendar pa je tudi povezano z osrednjim živčevjem Stres, ki ga doživljamo, tako prek osrednjega živčevja vpliva na živčne pleteže v prebavilih. Posledica tega je spremenjena mišična dejavnost, občutljivost prebavne cevi in močnejše izločanje kisline. Mišična dejavnost se običajno spremeni tako, da je pogostejša in močnejša. Posledica tega so slabost, bruhanje in pogostejše odvajanje blata. Ob stresu se občutljivost prebavil zveča, kar pomeni, da lahko že manjši zalogaj hrane povzroči nelagodje ali celo bolečine. Večje izločanje kisline lahko že samo povzroči bolečine v zgornjem delu trebuha, če pa je prebavna cev občutljivejša, je to še pogostejše. Velika večina ljudi ima težave le ob stresu (pred izpitom, zmenkom, poroko …), ki brez posebnega zdravljenja izginejo. Mastna ali slabo pripravljena hrana običajno upočasni motorično dejavnost in tako povzroči težave. Hrana obleži v želodcu in zaradi upočasnjenega praznjenja želodca imajo ljudje občutek napetosti, pogosto se jim spahuje in lahko občutijo tudi bolečine. Ljudje, ki hrano jedo prehitro, pojedo tudi veliko zraka, zato občutijo napetost v trebuhu in imajo lahko tudi več vetrov. Nekatera zdravila lahko povzročajo dispepsijo, ker jih ljudje ne prenašajo dobro. Nesteroidni antirevmatiki in acetilsalicilna kislina pogosto poškodujejo sluznico v zgornjem delu prebavil, kar je lahko tudi nevarno (krvavitev iz prebavil). Nekateri ljudje imajo stalno zvečano motorično dejavnost in občutljivost prebavil. Vzrok je lahko dolgotrajen in močan stres v preteklosti, velikokrat pa vzroka ne odkrijemo. Ti ljudje imajo zelo pogoste bolečine v zgornjem delu trebuha, in to kljub mirnemu življenju in lahki hrani. Težave običajno z leti izginejo brez posebnega zdravljenja. Organski vzroki Najpogostejša organska vzroka za bolečine v zgornjem delu trebuha sta razjeda želodca in dvanajstnika. Težave, ki jih na začetku težko ločimo od dispepsije, povzročajo tudi bolezni žolčnika, žolčnih poti, trebušne slinavke ali celo maligne bolezni prebavil. Bolniki imajo pogosto težave brez jasnega vzroka, te pa po kratkem zdravljenju ne izginejo popolnoma. Velikokrat imajo ti bolniki tudi alarmantne znake (preglednica 2), ki se lahko pojavijo celo pred težavami. Obravnava bolnikov z dispepsijo Bolnikov z dispepsijo je zelo veliko in le vsak četrti poišče pomoč pri zdravniku. Velikokrat bolniki sami ugotovijo vzrok težav in se mu poskušajo izogibati (mastna, slaba hrana, preveč kave, stres ...), vendar so pri tem različno uspešni. Ob pojavu težav si velikokrat pomagajo z zdravili iz hišne lekarne, ki zavirajo izločanje kisline (ranitidin, 75 mg) ali jo nevtralizirajo (antacidi).Nekaj ljudi gre po nasvet v lekarno. V Sloveniji imamo že lekarne, ki imajo poseben prostor, namenjen za ljudi, ki pridejo po nasvet. Farmacevt po pogovoru ugotovi vrsto težave, morebiten vzrok in izključi alarmantne znake. Bolnika povpraša tudi o zdravilih, ki jih jemlje (tudi ta lahko namreč povzročajo težave). Farmacevt predlaga spremembe pri prehrani, načinu življenja in svetuje zdravljenje z zdravili, ki so na voljo brez recepta (ranitidin, antacidi). To imenujemo samozdravljenje, ki lahko traja samo dva tedna. V tem času morajo težave popolnoma izginiti, sicer mora bolnik obiskati zdravnika. Farmacevt bolniku z alarmantnimi znaki priporoča nujen pregled pri osebnem zdravniku. K zdravniku tako pridejo bolniki, ki so se že poskušali sami zdraviti ali po farmacevtovem nasvetu. Nekateri ljudje z dispeptičnimi težavami obiščejo najprej svojega zdravnika. Pogovor in pregled sta pri obravnavi bolnikov z dispepsijo zelo pomembna. Ljudje namreč enake težave velikokrat različno razlagajo in preden se problem dokončno opredeli, je treba velikokrat postaviti številna vprašanja. Zdravnik mora z anamnezo izluščiti vodilni simptom. Zelo pomemben podatek je vrsta zdravil, ki jih jemlje bolnik (nesteroidni antirevmatiki, železovi preparati). S pogovorom in pregledom izključimo alarmantne znake in poskušamo težave opredeliti kot funkcionalne ali organske. Bolnike, ki nimajo alarmantnih znakov in znakov organske bolezni, začnemo zdraviti brez predhodnih preiskav. To so običajno mlajši bolniki, ki obiščejo zdravnika zaradi težav, ki se pojavijo pri nepravilnem prehranjevanju, ob dietnih prekrških, po jemanju zdravil in duševni ali telesni preobremenitvi. Te težave običajno spremenijo delovanje zgornjega dela prebavil in so prehodne. Pomembno je, da to bolniku pojasnimo preprosto in razumljivo. Bolnikom, pri katerih so glavni simptom bolečine, običajno poleg diete svetujemo zdravila, ki zavirajo izločanje kisline. Bolnikom, pri katerih glavni simptom niso bolečine, ampak napenjanje, nelagodje ali spahovanje, pa svetujemo predvsem spremembo načina hranjenja (počasno uživanje hrane, odsvetujemo žvečilni gumi), dietno prehrano in zdravila, ki pospešijo praznjenje želodca (prokinetiki). Nekaj bolnikov ima oba glavna simptoma in takrat združimo opisana predloga zdravljenja. Težave morajo v dveh tednih popolnoma izginiti, sicer posumimo na organski vzrok dispepsije. Bolnike, pri katerih zdravnik ugotovi dispepsijo in alarmantne znake, je treba poslati takoj na preiskave ali preglede. Na preiskave pošljemo tudi bolnike, pri katerih sumimo, da je dispepsija organskega vzroka. To so bolniki, pri katerih začetno zdravljenje ni bilo uspešno (prenehanje težav v dveh tednih), in tisti, ki k zdravniku pogosto prihajajo zaradi istih težav (preglednica 2). Tudi bolnike, starejše od 45 let, ki so prišli na pregled zaradi novonastale dispepsije nejasnega vzroka, pošljemo na preiskave. Sklep Bolnikov, ki imajo bolečine v zgornjem delu trebuha, je zelo veliko. Če ste eden izmed njih, poskušajte odkriti vzrok težav in se jim nato izogibati. Težave, ki trajajo več dni in kljub primerni prehrani, odsotnosti stresa in uporabi zdravil ne izginejo popolnoma, so lahko znak organske bolezni in zato obiščite svojega zdravnika. Za vaše zdravje je lahko zelo nevarno, če opazite katerikoli alarmantni znak (še enkrat natančno poglejte preglednico 2). Takrat ne odlašajte obiska pri zdravniku. Naredite najprej najpomembnejše opravilo. Verjemite, da lahko vse drugo počaka.
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Prehrana

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu