Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Katka · Administrator foruma

RAZMNOŽITE ŠTEVILO DOBRIH BAKTERIJ V ČREVESJU
Probiotiki - mikrovaruhi naše prebave

Ko so danskega veterinarja Vagna Baastrupa leta 1985 prepeljali na urgentni oddelek bolnišnice v Aarhusu, sta ga bila samo še kost in koža. Shujšal je 25 kilogramov, nenehno so ga mučile driske, občutljivost na več vrst hrane in bolečine. Zdravniki so ugotovili, da ima kronično vnetje trebušne slinavke, vendar mu ni pomagalo nobeno zdravilo in stanje se je slabšalo. Ko so ga odpustili v domačo oskrbo, je bila njegova življenjska pot, vsaj sodeč po odpustnem pismu, pri kraju. Doma je gospod Baastrup v časniku zasledil, da so neko zelo bolno čredo, od katere niso mogli uporabljati ne mesa ne mleka, pozdravili z razprševanjem koristnih mikroorganizmov. Ker se je zanimal za mikrobiologijo, je od proizvajalca naročil stekleničko tega probiotičnega napitka in ga preizkusil na sebi. Na lastno začudenje in presenečenje zdravnikov, ki so opravili temeljite preglede, je bil čez dva meseca zdrav. Novica je močno odmevala po zahodni Evropi in odprla pot množični uporabi probiotikov, ki so jih na Japonskem uporabljali že več desetletij. O probiotikih slišimo vse pogosteje, zato odkrijte, kaj se skriva za to novo obetavno pomočjo pri ohranjanju zdravja naših prebavil.

Črevo si običajno predstavljamo kot odvodni kanal, čeprav gre za enega od bolj zapletenih organov. Notranja površina črevesja obsega kar 300 m3, kar je 150-krat več od površine kože. Poleg izločanja črevesje opravlja še dve nič manj pomembni nalogi, obrambno in proizvodno, saj omogoča življenje črevesni flori.
Živimo v morju mikroorganizmov, ki so vse okoli nas. Samo na hrbtnem delu naše dlani je več kot šest milijard drobnih bitij, približno toliko, kot je ljudi na Zemlji. Tudi človeško telo je življenjsko okolje za milijarde različnih mikroorganizmov. Če so nekateri med njimi škodljivi, saj proizvajajo strupe ter povzročajo bolezni in smrt, drugi ustvarjajo snovi, ki so ključne za zdravje in življenje. Med njimi igrajo prav posebno vlogo probiotiki, ki so za naš organizem nepogrešljivi in nujno potrebni. Telesu pomagajo pri razgradnji in presnovi hrane, tvorijo različne vitamine in pomagajo zavirati rast potencialno škodljivih bakterij, ki povzročajo številne bolezni.

Probiotiki

Toda vsi dobri mikroorganizmi niso tudi probiotiki. V želodcu, ki deluje razkuževalno, saj njegovi kisli sokovi (pH 1,5) pomorijo večino mikrobov, med njimi tudi številne koristne, uspe preživeti le nekaterim, predvsem tistim iz skupine laktobacilov in bifidus. Te se nato naselijo zlasti v debelem črevesu, kjer ustvarijo okolje, primerno za razvoj drugih dobrih mikroorganizmov in človeških celic, zato strokovnjaki probiotike imenujejo kar črevesna hrana. Ti koristni mikroorganizmi namreč prispevajo k vnovični vzpostavitvi optimalnega ravnotežja črevesne mikroflore, še posebno takrat, ko je to porušeno, denimo v primeru stresa, bolezni ali uživanja antibiotikov.
Zdrava črevesna flora izloča encime, ki nam pomagajo lažje prebavljati hrano in vsrkavati nekatere hranilne snovi, kot so železo, kalcij in drugi minerali.
Ker so prebavila v nenehnem stiku s snovmi iz okolice, hrano in mikroorganizmi, se je v črevesju razvil pomemben imunski sistem. Nepravilno delovanje črevesnega imunskega sistema lahko poveča možnost okužb ali pojav alergijskih in avtoimunskih bolezni. Koristne bakterije preprečijo poselitev črevesja s škodljivimi mikroorganizmi in njihovo razmnoževanje. Delujejo kot nekakšen naravni antibiotik, saj preprečujejo vnetno, strupeno in rakotvorno delovanje škodljivih vrst bakterij.
Probiotiki pomagajo tudi imunskemu sistemu, saj z antioksidanti nevtralizirajo strupe, vežejo nase kancerogene snovi in jih razgrajujejo. Zavirajo tudi razvoj patogenih bakterij, ki spreminjajo predkancerogene snovi v kancerogene in tvorijo druge strupe. Zdrava črevesna flora je eden od stebrov imunskega sistema in trdnega zdravja.
Bifidobakterije sintetizirajo vitamine, kot so tiamin, riboflavin, vitamina B6, in K, a tudi nekatere pomembne aminokisline.

Uravnoteženje črevesne flore

Uživanje probiotičnih živil je bilo že v preteklosti nadvse pomemben dejavnik zdravega in dolgega življenja. Dr. Ilija Ilič Mečnikov, nobelovec in oče imunologije, je že na začetku 20. stoletja ugotavljal, da je skrivnost dolgoživosti in čilosti nekaterih vzhodnoevropskih in azijskih narodov v rednem uživanju kislega mleka, kumisa in kefirja. Mečnikov je pojasnjeval, da laktobacilus in streptokok termofilus iz jogurta izrineta črevesne mikrobe, ki proizvajajo toksine. To trditev so pozneje seveda ovrgli, saj organizmi iz jogurta v črevesu ne preživijo, obdržalo pa se je prepričanje, ki se je sčasoma okrepilo: da je uživanje teh in drugih mlečnokislinskih organizmov koristno.
Vsakodnevno uživanje probiotičnih izdelkov strokovnjaki priporočajo predvsem osebam s prebavnimi motnjami, osebam, ki so preobčutljive na različne vrste hrane, nosečim in doječim materam (zlasti tistim iz družin, v katerih poznajo različne vrste atopij, kot sta alergijski rinits in alergijska astma), osebam, ki so vsakodnevno izpostavljene stresu, odraščajočim otrokom in mladostnikom, pri enolični in neredni prehrani ter potovanjih v oddaljene kraje.
Slabo počutje, padec imunskega sistema in razvoj številnih bolezni so lahko le posledica porušenega naravnega ravnovesja črevesne mikroflore, na katerega vplivajo stres, neustrezna prehrana, utrujenost, dolgotrajna potovanja, medcelinski leti ali antibiotiki. Ti vplivi omogočajo razmnoževanje škodljivih mikroorganizmov, kar poveča tveganje za razvoj različnih bolezni. Normalno ravnotežje lahko vzpostavimo s povečanjem števila probiotičnih bakterij v črevesu. To je najočitnejše v primeru preprečevanja in zdravljenja driske, ki je posledica bakterijske okužbe, stresnih razmer, alergične reakcije na hrano, okužbe z rotavirusom, vnetja, črevesnih bolezni, zastrupitve s hrano, neustrezne prehrane, uživanja prevelikih količin kave, čaja in gaziranih pijač ali zdravljenja z antibiotiki.

Skodelica kislega mleka

V zdravi in uravnoteženi črevesni flori je približno 85 odstotkov dobrih bakterij in samo 15 odstotkov škodljivih mikrobov. Z leti se tudi pri ljudeh, ki živijo zdravo, zmanjšuje obseg dobre črevesne flore, pa tudi črevesna stena slabše vsrkava hranila. Zato moramo za svojo črevesno floro poskrbeti. Skodelica kislega mleka ali kefirja na dan je mnogim zdravo živečim ljudstvom tudi v visoki starosti pomagala krepiti črevesno floro in s tem mladost organizma, sicer pa je mogoče ohranjati zdravo črevesno floro tudi s pravilno prilagojeno prehrano.
Simptomi, ki mučijo osebe s porušenim ravnovesjem v črevesni flori, ko je škodljive flore preveč, koristne pa premalo, so smrdeče, temno ali lepljivo blato, driska ali zaprtje, vetrovi in napenjanje.
Strokovnjaki pri odpravljanju teh težav priporočajo še naslednje postopke in sredstva, med katerimi velja poudariti:
- čiščenje črevesja,
- uživanje hrane in zelišč, ki zavirajo razvoj patogenih mikroorganizmov,
- opuščanje živil, ki spodbujajo razvoj patogenih mikroorganizmov,
- redno uživanje probiotikov, bodisi v obliki hrane bodisi pripravkov,
- redno uživanje prebiotikov, hrane, ki spodbuja rast probiotikov.

Izbira učinkovitih probiotikov

Tudi dobri črevesni mikrobi, tako kot vse celice, potrebujejo hrano. Hrana črevesne flore so prebiotiki, živila, ki spodbujajo rast probiotikov v debelem črevesju. To so pretežno vlaknata živila, torej sadje, zelenjava, integralna žita, stročnice, semena & Za rast probiotikov so še posebno priporočljiva živila z veliko inulina in oligofruktoze, kot so cikorija, radič, por, čebula, česen, artičoke in beluši.
Pri izbiri prebiotikov pa je treba skrbno izbirati. Nekateri namreč spodbujajo tudi razvoj patogenih mikrobov in ne le dobrih bakterij. To so vsa sladka živila in tista, ki vsebujejo pšenico ali pšenično moko. Zato v primeru zelo neuravnotežene črevesne flore strokovnjaki svarijo pred prebiotiki, kot so sladko sadje (kislo je dovoljeno) in integralna pšenica.
Smiselno se je odpovedati tudi hrani in snovem, ki škodijo dobri črevesni flori, ali pa uživanje takih snovi vsaj omejiti. To so alkohol, antibiotiki in zdravila, konzervirana in visoko procesirana hrana, sladkor, sladkarije, težka hrana, kvas & Med živila, ki spodbujajo razvoj škodljive flore, spadajo tudi mleko in mlečni izdelki (čeprav se z njimi hranijo tudi dobre bakterije), arašidi in nekatera druga živila.
Nekateri prebiotiki imajo tudi antifugalni učinek, torej močno zavirajo razvoj škodljive flore in hkrati spodbujajo dobro floro. To je predvsem čebula, drugi naravni fungicidi pa so še origano, kumina, česen, ingver in cimet.

Kako izbrati varne in učinkovite?

Ponudba probiotikov je dandanes zelo pestra. Na internetu boste našli ogromno naslovov ponudnikov najrazličnejših vrst probiotičnih živil in prehranskih dodatkov. Kako izbrati varne in učinkovite? Organa Združenih narodov, pristojna za zdravje in prehrano (WHO in FAO), sta leta 2002 pripravila smernice za vrednotenje probiotikov v hrani, ki pa se v praksi še niso široko uveljavile. Kontrolirane študije o učinkovitosti posameznih vrst probiotikov so namreč drage in redke. Največji del poskusov doslej so opravili na živalih in manjših skupinah ljudi, saj je težko ustvariti kontrolno skupino, katere prehrana ne bi vsebovala jogurta.
Na trgu se probiotiki pojavljajo večinoma v dveh oblikah, in sicer kot dodatek k živilom, najpogosteje v fermentiranih mlečnih izdelkih, tako imenovana funkcionalna hrana, in kot samostojni pripravki v obliki kapsul ali tablet.
Prehranska vrednost živila je odvisna od njegove prebavljivosti in vsebnosti hranilnih snovi. Oboje lahko izboljšamo s fermentacijo, pri čemer encimska aktivnost mikrobne flore makronutriente presnavlja, jih naredi dostopnejše za nadaljnjo prebavo. Te spremembe ne povečajo znatno koristi za zdravega človeka, povečajo pa uporabnost živila za ljudi z motnjami v presnovi in prebavi. Strdek jogurta v želodcu oblikuje manjše delce od strdkov mleka, ki se, ker so večji, počasneje razgrajujejo. Jogurt vsebuje tudi manj laktoze, zato ga ljudje običajno bolje prenašajo od mleka. Zato za fermentiranje najpogosteje uporabljajo različne vrste jogurtov v ZDA tako prodajo več kot 60 odstotkov probiotikov.
Funkcionalna hrana lahko namesto probiotikov vsebuje prebiotike, snovi, ki spodbujajo rast probiotikov.
Probiotiki v obliki zdravila, kapsul ali tablet morajo izpolnjevati nekatera merila o varnosti in učinkovitosti pri preprečevanju in zdravljenju posameznih bolezni. Tako kot pri drugih zdravilih je treba s kliničnimi poskusi dokazati njihovo učinkovitost in varnost.

Mehanizmi preventive

Dosedanji poskusi dovoljujejo tezo, da je mogoče s probiotiki in ustrezno prehrano zmanjšati tveganje za nastanek raka, čeprav trdnejše dokaze še čakamo. Mehanizme morebitne preventive pripisujejo naslednjim lastnostim in delovanju probiotikov:
- zaviranje rasti in omejevanje učinkov avtohtone flore, ki ustvarja kancerogene,
- vezanje in odstranjevanje kancerogenov,
- ustvarjanje protimutagenih snovi,
- pomoč pri krepitvi imunske odpornosti.

Kljub pomanjkanju trdnih znanstvenih dokazov o izrazitem učinku dodajanja probiotikov na zdravje in počutje ljudi, poraba probiotičnih pripravkov skokovito narašča, kar gre deloma pripisati tudi temu, da njihovo uporabo podpira alternativna medicina. Po nekaterih poročilih naj bi probiotiki spodbujali obnavljanje estrogenov pri ženskah, kar naj bi zmanjševalo resnost simptomov menopavze in nastop osteoporoze. Terapevtsko naj bi jih uporabljali pri zdravljenju aken, luskavice, ekcemov, alergij, migrene, revmatičnih in artritičnih pojavov, cistitisa, kandidaze, kolitisa in simptomov tako imenovanega nervoznega črevesa.

Ena od možnosti

Znanost preučevanja probiotikov in njihovih zdravilnih učinkov je še v povojih, čeprav so odkritja iz zadnjih let nadvse obetavna. Število probiotičnih zdravil se naglo veča, prav tako število bolezni, pri katerih jih uporabljajo. Probiotiki postajajo ena od možnosti za preprečevanje in lajšanje nekaterih bolezni. Kljub vsemu bo treba za dokončne dokaze o njihovi učinkovitosti opraviti še več kliničnih, dvojno slepih poskusov na večjem številu ljudi.

Osnovne vrste probiotikov:
- jogurt ali kislo mleko,
- kefir,
- kislo zelje/repa (surova),
- druga fermentirana hrana (miso, tampeh),
- koncentrirani probiotiki (v prahu ali kapsulah, napitki z visoko vsebnostjo probiotikov).

Različni avtorji dodajajo vedno nove koristi uživanja probiotikov:
- krepitev in ohranjanje imunskega sistema,
- zmanjšanje neželenih učinkov ob uživanju antibiotikov,
- preventiva pred razvojem alergijskih reakcij,
- preventiva pred drisko, slabostjo in bruhanjem na potovanjih,
- pomoč pri slabi prebavi in napihnjenosti (driska, zaprtje),
- izboljšana absorpcija vitaminov in mineralov,
- izboljšana presnova beljakovin in maščob,
- zmanjšanje tveganja za razvoj vnetnih črevesnih bolezni,
- ugoden vpliv na odziv organizma pri laktozni intoleranci,
- koristi za ljudi, ki se intenzivno ukvarjajo s športom.

V eni od zadnjih raziskav so opazovali vlogo probiotičnih bakterij pri lajšanju okužb z bakterijo Helicobacter pylori, glavno povzročiteljico razjede na želodcu, in ugotovili značilno zmanjšanje števila H. pylori ter vnetnih in gastritisnih procesov. Čeprav mehanizma tega delovanja še niso dokončno pojasnili, ponujajo tri morebitne razlage:
1. bakterijsko medsebojno vplivanje,
2. izločanje protibakterijskih snovi,
3. spreminjanje imunskega odziva.

Katka · Administrator foruma

Zdravje v skisanem mleku

Mleko nas spremlja od prvega dne naprej, toda marsikatera resnica o mleku in mlečnih izdelkih ni nikoli zapustila ozkih strokovnih krogov in postala splošno znana. Marsikdo ve, da so probiotiki živi mikroorganizmi in da pozitivno vplivajo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostni količini, manj znano pa je, da niso vse mlečnokislinske bakterije tudi probiotiki.

Ti morajo imeti posebne lastnosti, če naj spodbujajo delovanje prebavil, tekmujejo s škodljivimi bakterijami in pomagajo krepiti naravno odpornost. Pri tem se probiotiki med seboj razlikujejo, tako kot tudi njihovi učinki.

Mleko je veliko več kot zgolj vsota hranilnih snovi. Novorojenček potrebuje mleko za razvoj fizioloških funkcij, torej je naraven vir različnih koristnih hranil in biološko aktivnih sestavin s potencialno pozitivnim učinkom na zdravje.

Kako je nastalo?
Fermentirano mleko spada med najstarejše mlečne izdelke. Nastalo je po naključju: človek pomolzenega mleka ni popil do konca, ampak ga je shranil za pozneje. Mleko se je pokvarilo, »skisalo«, vendar je bilo še vedno dobrega, osvežilnega okusa. Ljudje so hitro spoznali, da je takšno mleko dlje primerno za uživanje, a tudi to, da dodatek majhne količine kislega mleka svežemu mleku pospeši proces kisanja. Tako so spontano nastali različni fermentirani izdelki, med katerimi so najbolj znani jogurt, kislo mleko in kefir.

Fermentacija
Proces kisanja mleka se imenuje fermentacija, povzročajo pa jo mlečnokislinske bakterije. To je raznolika skupina bakterij, ki jih najdemo na rastlinah, na koži in v prebavilih ljudi ter živali, od koder med molžo prispejo tudi v mleko. V nehlajenem mleku, ki je bogato s hranilnimi snovmi, se hitro razmnožujejo. Zaradi naraščanja kisline kazeini iz mleka izgubijo topnost in mleko koagulira.

Jogurt
Jogurt je zaradi prijetnega okusa in zlasti slovesa zdravega živila postal najbolj priljubljena oblika fermentiranega mleka. Ni povsem jasno, kje se je prvič pojavil, tradicionalno pa je izdelek dežel Bližnjega vzhoda, Azije in Balkana. Izdelava jogurta je dolgo slonela na izkušnjah in tradiciji, pri čemer so svežemu mleku dodajali nekaj jogurta od prejšnjega dne, s čimer so pospešili fermentacijo. Okus, aroma in sestava izdelka so se spreminjali, saj so bili v veliki meri odvisni od vremenskih razmer in spontanega oblikovanja mikroflore.

Razvoj znanosti je omogočil, da so iz tradicionalnih izdelkov izolirali značilni »jogurtovi« mlečnokislinski bakteriji, Lactobacillus delbrueckii subsp. Bulgaricus (Lb. bulgaricus) in Streptococcus thermophilus (Str. thermophilus). Čedalje modernejša tehnološka oprema in razvoj možnosti za pripravo izbranih vrst mlečnokislinskih bakterij v koncentrirani obliki so omogočili izdelavo jogurta, neodvisno od podnebnih razmer in drugih krajevnih dejavnikov.

Posamezni sevi
Dandanes se jogurti razlikujejo po okusu, aromi, viskoznosti ter hranilni in energijski vrednosti. Njegove lastnosti so odvisne od vrste mleka (kravje, kozje, ovčje, bivolje, kamelje) postopkov izdelave, dodatkov in lastnosti bakterij jogurtove kulture oziroma izbrane bakterije. Čeprav sta v jogurtu vedno prisotni dve vrsti bakterij (Lb. bulgaricus in Str. thermophilus), se posamezni sevi teh bakterij med seboj razlikujejo po sposobnosti proizvodnje mlečne kisline in aromatičnih snovi ter po tvorbi polisaharidov, ki povečujejo viskoznost.

Dobre bakterije
Mikrobi naseljujejo vse kotičke našega planeta in so naši nepogrešljivi »podnajemniki«. V človeškem telesu jih največ prebiva v črevesju. Črevesje je s površino sluznice okrog 250 kvadratnih metrov največji organ človeškega telesa. Naseljuje ga sto tisoč milijard bakterij, mikrobno družbo v črevesju, ki tehta od enega do dveh kilogramov, pa sestavlja več kot 500 vrst bakterij. Naše zdravje in počutje sta v veliki meri odvisna prav od njih. Večina od njih je »dobrih« bakterij, ki nas ščitijo pred škodljivimi vsiljivci, spodbujajo imunski sistem in nam pomagajo pri razgradnji hrane. Dokler površino prebavil prekrivajo dobre bakterije, na različne načine odganjajo škodljivce: preprečujejo njihovo pripenjanje, z njimi tekmujejo za hranila, poleg tega izločajo snovi, ki jih uničujejo.

Probiotiki
Probiotiki so koristni za gostiteljevo zdravje, če jih uživa v zadostnem številu. Najpogostejše probiotične bakterije spadajo med laktobacile in bifidobakterije. To so naravni člani zdrave prebavne mikroflore, poleg tega veljajo za varne bakterije. Toda to ne pomeni, da so probiotiki kar vse mlečnokislinske bakterije ali pa vsi laktobacili in bifidobakterije. Probiotične bakterije morajo namreč imeti posebne lastnosti, da lahko v prebavilih tekmujejo s škodljivimi bakterijami, razgrajujejo sestavine hrane, spodbujajo delovanje prebavil in pomagajo krepiti naravno odpornost. Nekateri probiotiki so pri boju proti škodljivim bakterijam uspešnejši, drugi so uspešnejši pri spodbujanju delovanja prebavil, tretji pri krepitvi imunskega sistema.

Dokazani učinki
Toda ali ima uživanje probiotičnih bakterij v tako raznoliki in številno bogati mikroflori prebavnega trakta sploh kak velik učinek? To vprašanje je vneslo v koncept probiotikov nemalo dvomov. Šele z dokazanimi kliničnimi učinki nekaterih dobro raziskanih probiotičnih sevov so potrdili hipotezo, da lahko zaužiti probiotiki preživijo prehod skozi želodec do črevesja, ga vsaj začasno naselijo, učinkujejo na sestavo in delovanje črevesne mikroflore ter krepijo gostiteljev imunski sistem. Čeprav so učinki probiotikov na stabilno mikrofloro majhni, so zadostni, da v primeru porušenega ravnotežja in zmanjšane naravne odpornosti pomagajo k vzpostavitvi stabilnega stanja ali celo ugodno spremenijo potek bolezni. Pozitivne zdravstvene učinke so potrdile klinične študije, v katere so bili vključeni tako zdravi ljudje kot ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami.

Raziskave
Zdravju koristni učinki probiotika in probiotičnega živila morajo biti potrjeni v naključnih, dvojno slepih kontroliranih raziskavah na ciljnih skupinah ljudi, kot so otroci v vrtcih, otroci z akutno drisko, športniki, starejši ljudje … Pred uporabo je treba probiotike in probiotična živila temeljito raziskati in preveriti. Zato so probiotiki predmet intenzivnih raziskav, v katerih sodelujejo mikrobiologi, živilski tehnologi, strokovnjaki za prehrano, imunologi in zdravniki..

Probiotični jogurt
Kot hrana je namenjen predvsem preventivi oziroma vzdrževanju ravnotežja črevesne mikroflore in spodbujanju imunskega sistema (utrjevanje naravne odpornosti). Sem spadajo preprečevanje:
• črevesnih okužb,
• potovalnih drisk,
• drisk, ki nastanejo kot posledica zdravljenja z antibiotiki, in
• pojavov, povezanih z zmanjšano sposobnostjo prebave laktoze, tako imenovano laktozno intoleranco.

Številne raziskave so že potrdile koristnost uporabe probiotičnih izdelkov pri zdravljenju:
• zaprtja,
• razdražljivega črevesa,
• chronove bolezni,
• rotavirusne driske,
• pri preprečevanju širjenja rotavirusne driske med malčki v bolnišnicah,
• preprečevanju in zdravljenju drisk zaradi uživanja antibiotikov ter
• lajšanju alergij.

Katka · Administrator foruma

PROBIOTIKI

Po definiciji so probiotiki živi nepatogeni mikroorganizmi, ki lahko pri ljudeh ugodno vplivajo na zdravje. Beseda probiotik izhaja iz grškega izraza "pro bios" in pomeni za življenje. Razlikovati moramo tudi izraz prebiotik, neprebavljive sestavine hrane, imajo pa ugoden učinek na rast in aktivnost bakterij, ki so stalno prisotne v prebavnem traku. Uporablja se še izraz sinbiotik, ki je kombinacija probiotikov in prebiotikov.

V telesu je prisotnih 1014 mikroorganizmov. Največ bakterij je v debelem črevesu. Naloga črevesnih bakterij je dokončna prebava hrane, absorbcija hranljivih snovi, preprečevanje naselitve in razraščanja patogenih mikroorganizmov. Pomembne so tudi pri vzpostavljanju obrambnih sposobnostih organizma, pri sintezi nekaterih vitaminov, pri stimulaciji imunskega sistema kot tudi pri zmanjšanju alergičnih reakcij.

Probiotike lahko uživamo v obogateni hrani, tako imenovani funkcionalni prehrani. To so jogurti, kefir, fermentirano mleko, nekateri siri… Na trgu pa se pojavlja tudi veliko število prehranskih dopolnil, v obliki tablet, kapsul, praškov ali drugih farmacevtskih oblik, ki vsebujejo probiotične kulture. Zaradi velikega števila bolj ali manj agresivnih, žal velikokrat tudi zavajojočih oglaševanj teh izdelkov, kjer nepoznavalec težko loči zrno od plevela, je potrebno vedeti, kaj probiotiki sploh so, kakšni so njihovi učinki, kateri mikroorganizmi imajo probiotični učinek, potrebno količino, ki ima ugoden učinek na zdravje in tudi morebitne nevarnosti.

Probiotiki torej vsebujejo koristne bakterije, ki imajo ugoden učinek na zdravje človeka in živali, ker v telesu gostitelja uravnavajo črevesno mikrofloro. Po definiciji WHO (Svetovna Zdravstvena Organizacija) so probiotiki živi mikroorganizmi, ki zaužiti v zadostni količini zagotavljajo koristi za zdravje gostitelja. So nepatogeni mikroorganizmi in so podobni bakterijam, ki se nahajajo v prebavnem traktu. V telesu je prisotno ogromno število bakterij, ki jih imenujemo tudi dobre bakterije, njihova naloga je, da ustvarjajo primerno črevesno mikrofloro. Med drugim onemogočajo rast patogenih bakterij in tako preprečujejo želodčno-črevesne infekcije. Učinkovitost probiotikov se je v preteklosti izkazala na širokem področju želodčno črevesnih obolenj. V nekaterih primerih, kot je uporaba antibiotikov ali drugih zdravil, stres, preveč konzumiranega alkohola, okužbe ali druge bolezni, lahko pride do porušenja ravnovesja v stabilni črevesni flori in pri teh stanjih imajo probiotiki, dodani hrani koristno vlogo.
Najpogostejše bakterije, ki se uporabljajo kot probiotiki so mlečno kislinske bakterije iz rodu laktobacilov, bifidobakterij, enterokokov in streptokokov.

Koncept probiotikov je na začetku 20. stoletja razvil Nobelov nagrajenec, ruski znanstvenik Elie Metchnikoff, ki je domneval, da je dolgo življenje bolgarskih kmetov rezultat uživanja napitka, ki so ga dobili s fermentiranjem mleka. Bakterije, ki so prisotne v teh napitkih naj bi pozitivno delovale na mikrofloro v črevesju, saj naj bi zmanjšale toksični učinek črevesne mikroflore. Kasneje so izolirali bifidobakterije pri dojenih otrocih, predvsem Bifidobacterium bifidus. Te bakterije so pri njih dominantne in naj bi proizvajale antimikrobne substance, ki dojenčke ščitijo pred infekcijami v prebavnem traktu. S temi bakterijami so se borili proti driskam povzročenimi z proteolitičnimi bakterijami.

Probiotične bakterije morajo zadostiti naslednjim zahtevam:

- da so živi organizmi
- da se lahko uživajo per os
- morajo biti sposobne doseči črevesje in preživeti,
- se vezati na črevešno steno,
- se razraščati v črevesju,
- morajo biti netoksične.

Da se zagotovi pozitiven učinek probiotikov, morajo te bakterije biti odporne na želodčno kislino, encime, žolčne kisline. V čim večjem številu morajo prispeti na mesto delovanja, v debelo črevo in ostati žive. Sposobne morajo biti rasti v anaerobnem okolju in ne smejo biti toksične ali proizvajati toksinov. Tem kriterijem ustreza skupina mikroorganizmov, ki jih imenujemo mlečnokislinske bakterije. Te so iz rodov laktobacilov in bifidobakterij. Mlečnokislinske bakterije so bakterije, ki povzročajo mlečnokislinsko vrenje. To je proces razgradnje ogljikovih hidratov brez prisotnosti kisika. Pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki z nižanjem pH v črevesju onemogočajo rast patogenih bakteri. Pri obeh vrstah obstaja mnogo različnih sevov, ki se med seboj razlikujejo po obstojnosti, učinkovitosti, varnosti. Zato se priporoča, da so vrsta in sev, kot tudi količina bakterij, vedno navedena na ovojnini. Najbolj proučena seva med laktobakterijami sta Lactobacillus acidophilus Lactobacilus bulgaricus in med bifidobakterijami Bifidobacterium bifidum. Kot probiotiki se uporabljajo tudi nekatere glive, najpogosteje Saccharomyces bolulardii.

Za probiotike se danes trdi, da imajo več koristnih učinkov na zdravje gostitelja:
• zmanjšujejo rast patogenih bakterij, kot na primer E. Coli ali Clostridium difficile;
• preprečujejo driske, povzročene z rotavirusum ali salmonelo;
• preprečujejo potovalne driske in driske povzročene z antibiotiki;
• preprečujejo razraščanje glive Candida albicans;
• zmanjšajo serumski nivo holesterola;
• preprečujejo raka na črevesju;
• zmanjšujejo težave pri sindromu preobčutljivega črevesja;
• zmanjšujejo vnetne črevesne bolezni (Crohnovo bolezen, ulcerozni kolitis);
• zmanjšujejo vaginalne infekcije;
• stimulirajo imunski sistem;
• povečajo produkcija vitaminov ;
• vpivajo na zaprtost in izboljšajo odvajanje blata:
• povečajo absorbcijo mineralov;
• zmanjšujejo težave pri ljudeh z laktozno intoleranco.

Žal pa večina teh zdravstvenih trditev ni klinično dokazanih. Znanstveno pa so potrdili pozitiven učinek, ki ga imajo probiotiki pri driskah, povzročenimi z antibiotiki, pri driskah zaradi okužb in potovalnih driskah, laktozni intoleranci in pri prekomernem razraščanju Candide albicans, pri urejanju boljšega odvajanje blata.

Pogosto naletimo na težave pri nomenklaturi probiotikov. Znotraj prej omenjenih rodov je še mnogo podvrsti ali različnih sevov. Z razvojem tehnologije se odkrivajo nove vrste in pogosto prihaja do preimenovanj. Na tržišču so prisotni izdelki, ki še uporablja ime Lactobacilus sporogenes. Ta mikroorganizem res pretvarja sladkorje v mlečno kislino, vendar pa po definiciji velja, da laktobacili ne tvorijo spor, zato se danes znanstveno imenuje Bacillus coagulans. Danes poznane bifidobakterije so se pred letom 1960 imenovale Lactobacillus bifidus. Posamezne kulture probiotikov se med seboj razlikujejo po učinkovitosti, sposobnosti preživetja v prebavnem traktu in naselitve v debelem črevu. Tako bakterije Lb. Delbruecki subsp.bulgaricus in Streptocococcus thermophilus ne uvrščamo med probiotike, ker sta manj obstojni v kislem območju želodca, sta pa obe prisotni v običajnih jogurtih.

Ker probiotiki niso kemične substance kot zdravila, ampak so živi organizmi, pri doziranju ne moremo uporabljati grame ali miligrame. Zato za doziranje probiotikov uporabljamo število živih mikroorganizmov v bilionih, oziroma število enot, ki tvorijo kolonije (CFU/g). Po mnenju nekaterih strokovnjakov se mora za razvitje koristnih zaščitnih bakterij v mikroflori črevesja, zaužiti vsaj 1010 mikrorganizmov iz probiotičnih kultur. Upoštevati je potrebno tudi ustrezne pogoje skladiščenja in roke uporabe. Probiotične bakterije so namreč izredno občutljive na vlago, toploto, kisik in neprimerno shranjevanje lahko zmanjša njihovo stabilnost in učinkovitost. Prav tako se lahko aktivnost probiotičnih kultur s staranjem zmanjša. Za koristen učinek je tudi potrebno uživati probiotike dalj časa, saj je ugotovljeno, da že po enem do dveh tednih izginejo iz črevesja.

Neželeni učinki se pojavljajo redko, pogosto pa se lahko pojavi napihnjenost in večje količine črevesnih plinov, ki pa po nekajdnevnem jemanju minejo. Kljub vsemu pa so potrebne nadaljne raziskave, saj gre za žive bakterije, zato je potrebno izključiti možno patogenost, varnost uporabe pri otrocih, pri starejših in bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom. Problem je tudi vsebnost nekaterih bakterij, ki so lahko patogene. Takšen primer so enterokoki. Nekateri sevi enterokokov so lahko patogeni in lahko povzročajo rezistenco na antibiotike. Prav tako je lahko problematično uživanje Saccharomyces boulardii , ker lahko povzročajo glivične okužbe, predvsem pri bolnikih z okrnjenim imunskim sistemom.

Lahko tudi prihaja do interakcij z drugimi zdravili. Kadar probiotike uporabljamo za zaščito črevesne flore pri zdravljenju z antibiotiki, se naj ne jemljejo istočasno. Ker antibiotiki uničujejo bakterije, lahko pri hkratnem zaužitju probiotikov uničijo tudi dobre bakterije. Priporoča se vsaj dve urni zamik.

Tudi na našem tržišču se pojavlja čedalje več probiotičnih prehranskih dopolnil. Hiter pregled dosegljivih preparatov nam da sliko, ki jo vidimo tudi v drugih državah, kjer so sistemsko pregledali vsebino izdelkov, vrsto oz. sev bakterij in njihovo količino . Pogosto prisotne napake so nepravilno imenovanje sevov bakterij, ali pa te sploh ne obstajajo, nezadostno število deklariranih živih kultur, oziroma premajhno število bakterij, uporaba nomenklutare, ki je ni več, ni vedno navedena količina pri posameznih sevih bakterij, nedokazane zdravstvene trditve ... Ker pri prehranskih dopolnilih ni strogega nadzora glede količine, vsebnosti, varnosti, kot je to pri zdravilih, se porabnik težko odloči o pravilni izbiri, ali pa se odloča na podlagi oglaševalskih akcij, ki pa niso vedno verodostojna.

Katka · Administrator foruma

Probiotiki in njihova klinična uporabad

doc. dr. Rok Orel, dr. med., Klinični oddelek za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko, Pediatrična klinika, UKC Ljubljana

Probiotiki so bakterije in v redkih primerih tudi drugi mikroorganizmi, ki zaužiti v zadostni količini koristno vplivajo na zdravje. Čeprav je večina probiotikov iz rodov laktobacilov in bifidobakterij, vsak laktobacil ali bifidobakterija še ni probiotik. Koristni učinki probiotikov so namreč specifično vezani na določeno vrsto oz. celo podvrsto, sev.
Probiotični sevi imajo nekaj lastnosti, ki jih ločijo od drugih sorodnih bakterij. Večina raziskav je pokazala, da je za učinkovitost ključnega pomena, da probiotične bakterije pridejo na mesto delovanja žive in v zadostnem številu. Zato je pomembno, da probiotični preparat vsebuje zadostno količino živih bakterij določenega seva in da so te bakterije sposobne preživeti prehod skozi »neprijazno« okolje zgornjega dela prebavil in se vsaj za nekaj časa naseliti in razmnoževati v delih črevesa, kjer lahko učinkujejo.

Prav tako je pomembno, da so učinki posameznega bakterijskega seva specifični. Sevi, ki imajo dokazano učinkovitost pri neki indikaciji, so pogosto povsem neučinkoviti pri drugi. Za primer: sev, ki se je izkazal izvrstno pri zdravljenju akutne virusne driske, je lahko povsem neučinkovit pri preprečevanju driske zaradi jemanja antibiotikov. Zakaj? Mehanizmi nastanka teh bolezni so različni, različno pa je tudi delovanje različnih probiotičnih bakterij v črevesu.

S stališča zdravstvene stroke in uporabnika je seveda najpomembnejše, da je probiotični preparat učinkovit pri indikaciji, zaradi katere ga jemljemo. Učinkovitost in varnost posameznega probiotika mora biti dokazana s kakovostnimi bazičnimi in predvsem kliničnimi raziskavami. Šele takrat lahko govorimo o resničnem probiotiku.

Zaradi trenutne priljubljenosti probiotikov mnogo izdelovalcev živilskih izdelkov, redkeje prehranskih dopolnil, označuje svoje izdelke kot probiotične. In to tudi če za njihovimi izdelki ne stojijo resne raziskave, ki bi učinkovitost dokazale v klinični praksi. Izogibajmo se probiotičnim izdelkom, ki naj bi koristili za vse namene. Za njimi stoji ponavadi le oglaševanje, in ne z dejstvi podprta znanost. Zato je za zdravnika in farmacevta pomembno, da pozna resnične lastnosti posameznega izdelka, saj bo le tako lahko pravilno in odgovorno svetoval svojim bolnikom o izbiri pravega probiotika za njihove potrebe.

Delovanje probiotikov
Naše črevo gosti več sto do tisoč različnih vrst bakterij. Število bakterijskih celic v telesu je vsaj desetkrat večje od števila celic človeškega organizma. Črevesne bakterije s presnovo neprebavljenih sestavin hrane v črevesu opravljajo ogromno presnovno delo, ki je večje celo od dela največjega presnovnega organa v človeškem organizmu, jeter. Pri bakterijski presnovi v črevesu nastaja vrsta snovi, ki so ključne za delovanje in zdravje organizma, od kratkoverižnih maščobnih kislin, s katerimi se hranijo črevesne celice, do vitaminov, npr. vitamina K, ki je pomemben za tvorbo faktorjev strjevanja krvi. Seveda pa so posledice presnove nekaterih vrst črevesnih bakterij lahko tudi škodljive, npr. različne toksične in rakotvorne snovi ter snovi, ki spodbujajo vnetje. Probiotične bakterije imajo seveda presnovne lastnosti, ki so ugodne za človeški organizem.

Izogibajmo se probiotičnim izdelkom, ki naj bi koristili za vse namene. Za njimi stoji ponavadi le oglaševanje, in ne z dejstvi podprta znanost.
Probiotične bakterije utrjujejo funkcijo črevesne pregrade. Preprečujejo ali zmanjšujejo možnosti, da črevo poselijo mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni. Čeprav vsi mehanizmi, s katerimi probiotiki preprečujejo razrast in delovanje škodljivih mikroorganizmov, niso znani, vemo, da lahko koristne bakterije s škodljivimi tekmujejo za hrano, mesta pritrjevanja, življenjski prostor in izločajo v črevo antibiotične snovi, ki preprečujejo rast škodljivih mikroorganizmov. Poleg tega prek subtilne komunikacije s črevesnimi celicami neposredno večajo odpornost črevesa pred okužbo. Vplivajo lahko na sestavo črevesne sluzi in na prehodnost črevesne sluznice.

Črevesni imunski sistemČrevesne bakterije so ključni dejavnik za zorenje in uravnavanje delovanja črevesnega imunskega sistema. Črevo je največji imunski organ v telesu, saj se prav v njem naš organizem srečuje z največ vplivi iz okolja, od molekul iz hrane do tujih mikroorganizmov. Zato je črevo mesto nenehnih imunskih dogajanj. Zdravju koristne črevesne bakterije, med katere spadajo tudi probiotiki, po eni strani spodbujajo črevesni imunski sistem k večji učinkovitosti pri obrambi proti črevesnim okužbam, po drugi strani pa »pomirjajo« pretiran črevesni imunski odziv na običajne okoljske dejavnike, ki se v bolezenskih razmerah kaže kot kronično črevesno vnetje ali alergijske reakcije.

Celice črevesnega imunskega sistema lahko po krvi in limfi potujejo tudi v oddaljene organe, kot so dihala, sečila, rodila ali dojka, in vplivajo na imunska dogajanja v njih. Zato lahko nekateri probiotiki ugodno vplivajo tudi na okužbe in vnetna dogajanja v teh organih.

Izbira enega ali več probiotičnih sevov v preparatu
Vprašanje je podobno kot pri vinu: čista sorta ali idealno izbrana mešanica sort (blend)? Dejstvo je, da znanstveniki na bazični ravni proučujejo predvsem učinke posameznega seva. Vemo, da ima lahko posamezen sev v določenem odmerku določene učinke. Z mešanjem različnih sevov skušajo izdelovalci doseči sodelovanje, sinergizem različnih probiotičnih bakterij.

Če želimo tako izdelati idealen probiotični preparat za preprečevanje driske zaradi jemanja antibiotikov, lahko izberemo sev, ki bo s tvorbo protiklostridijskih dejavnikov preprečeval razmnoževanje Clostridium difficille, ki je najpogostejši povzročitelj drisk zaradi jemanja antibiotikov. Prav tako lahko izberemo sev, ki bo razgrajeval klostridijske toksine, ali pa takega, ki bo preprečeval njihov dostop do črevesnih celic, kjer bo ugodno vplival na sintezo črevesne sluzi. Lahko si pomagamo še s sevom, ki bo spodbudil črevesni imunski sistem, da bo ta učinkoviteje uničeval zdravju škodljive bakterije. Lahko pa kombiniramo vse omenjene seve. In takrat je lahko preparat veliko učinkovitejši.

V uporabi so probiotični preparati, ki vsebujejo le čiste seve ene vrste bakterij, in takšni, ki so skrbno načrtovana mešanica več sevov. Najpomembnejše je, da je učinkovitost posameznega preparata dokazana v praksi, se pravi s kakovostnimi kliničnimi raziskavami pri bolnikih z določeno boleznijo ali motnjo.

Probiotiki in okužbe
Največ raziskav o učinkovitosti probiotikov je bilo narejenih prav pri črevesnih okužbah. Vrsta raziskav je dokazala, da nekateri probiotiki skrajšajo čas prisotnosti simptomov in omilijo potek črevesnih okužb. Pri tem je pomembno poudariti, da so nekateri probiotiki bolj učinkoviti pri zdravljenju virusnih okužb, drugi pa bakterijskih.

Črevesne okužbe oz. driske, ki se pojavljajo na potovanjih v tuje, pogosto eksotične kraje, večinoma povzročajo oportunistične bakterije, ki domačinom ne delajo težav. Njihova črevesna mikroflora in imunski sistem sta »prilagojena« na te pogojno patogene bakterije. Ko pa se kot turist prvič srečamo z njimi, se pojavi črevesno vnetje, ki se kaže kot driska, z bruhanjem ali brez njega. Čeprav gre večinoma za nedolžne, nekaj dni trajajoče okužbe, nam lahko krepko pokvarijo počitnice. Zato je v probiotičnih preparatih, ki so namenjeni preprečevanju drisk na potovanjih, izbor probiotičnih sevov takšen, da preprečuje predvsem okužbo in razrast pogojno patogenih bakterijskih vrst. Torej gre za drugačen izbor kot pri probiotikih, namenjenih za zdravljenje črevesnih okužb v domačih krajih, ki jih v večini primerov ne povzročajo bakterije, ampak črevesni virusi.

Podobno je pri driskah zaradi jemanja antibiotikov. Jemanje antibiotikov najraje primerjam z vojno, v kateri je tudi ogromno civilnih žrtev. Antibiotiki namreč poleg škodljivih pobijejo tudi kupe neškodljivih, celo koristnih črevesnih bakterij. To omogoča razrast odpornim vrstam, med njimi tudi takšnim, ki lahko povzročijo črevesno vnetje in drisko. Med njimi so najpomembnejši klostridiji. Zato morajo probiotični preparati, ki so namenjeni preprečevanju drisk ob jemanju antibiotikov, vsebovati predvsem bakterijske seve, ki onemogočajo razrast klostridijev in drugih pogojno škodljivih, a na antibiotike odpornih bakterij. Pomembno pa je vedeti, da so probiotiki za preprečevanje drisk na potovanjih in drisk ob zdravljenju z antibiotiki bistveno učinkovitejši, če jih jemljemo preventivno, se pravi, ko gremo na pot ali začnemo jemati antibiotik, in ne šele takrat, ko se driska že pojavi.

Nekateri probiotiki z vplivom na črevesni, s tem pa tudi na celoten imunski sistem, večajo odpornost celotnega organizma. Zato lahko zmanjšajo tudi možnost za pojav okužb dihal, sečil, rodil itd.

Probiotiki in črevesna vnetja
Probiotiki lahko prek delovanja na črevesni imunski sistem ugodno vplivajo ne le na vnetje, ki je nastalo zaradi črevesne okužbe, ampak tudi na tiste vrste vnetij, ki niso neposredno odvisna od okužb. Tak primer je uporaba probiotikov pri kroničnih vnetnih črevesnih boleznih, kot sta Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis.

Probiotiki in funkcionalne motnje prebavil
Funkcionalne motnje so najpogostejši vzrok za simptome v prebavilih. Tiste najpogostejše, kot sta kronično zaprtje in sindrom razdražljivega črevesa, naj bi prizadele kar deset do dvajset odstotkov populacije. Vseh vzrokov za njihov nastanek še ne poznamo. Vemo pa, da ima pri teh motnjah najpomembnejšo vlogo nepravilno delovanje črevesnega živčevja. Posledica je po eni strani prevelika občutljivost črevesa za dražljaje, po drugi pa njegova nenormalna reaktivnost, ki se kaže s povečano (driska) ali zmanjšano (zaprtje) gibljivostjo.

Nekateri probiotični sevi so dokazano učinkoviti pri lajšanju funkcionalnih prebavnih motenj. Bakterijske vrste, ki tvorijo veliko kratkoverižnih maščobnih kislin, zakisajo črevesno vsebino, to pa spodbuja črevesno peristaltiko. Poleg tega lahko povzročijo probiotiki razmnoževanje črevesnih bakterij, povečanje njihovega števila in mase, s tem pa povečanje količine črevesne vsebine. Večanje mase bakterij prek raztezanja stene spodbuja črevesno gibljivost pri ljudeh s kroničnim zaprtjem. V znanstvenih raziskavah so ugotovili, da jemanje nekaterih probiotikov dejansko skrajšuje čas potovanja črevesne vsebine po črevesu in zato ublaži zaprtje. Dostikrat ima pri nastanku črevesnih funkcionalnih težav pomembno vlogo tudi blago črevesno vnetje. Probiotične bakterije s protivnetnim delovanjem zato ponavadi ublažijo takšne motnje. Tudi sevi, ki zmanjšujejo tvorbo črevesnih plinov, lahko pripomorejo k boljšemu počutju bolnikov s funkcionalnimi motnjami.

Probiotiki in presnovne motnjeČrevesna mikroflora je največji »presnovni organ« v telesu. Zato lahko z njenim spreminjanjem vplivamo na presnovo. Najbolj znan primer je preprečevanje težav zaradi laktozne intolerance, če uživamo probiotike, ki vsebujejo encime, ki razgrajujejo mlečni sladkor. V zadnjih letih se je izkazalo, da se črevesna mikroflora debelih in vitkih posameznikov razlikuje. Zato skušajo znanstveniki najti seve, ki bi pomagali ohranjati vitkost in bi lahko s tem vplivali ne le na videz, ampak tudi na tveganje za obolevanje zaradi presnovnih motenj, ki so eden glavnih vzrokov obolevnosti in smrtnosti v razvitem svetu.

Katka · Administrator foruma

Probiotiki – »prijazne« bakterije
Eva Esih, mag. farm.

Beseda probiotik izhaja iz grške besede pro bios, kar pomeni »za življenje«. Pojavila se je v sredini 20. stoletja, ko se je pokazalo, da nekateri mikroorganizmi pozitivno vplivajo na črevesno floro. Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki po zaužitju ugodno vplivajo na naše zdravje. Okrepijo črevesni in sistemski imunski odgovor ter izboljšajo prehransko in mikrobno ravnovesje v prebavilih. Tako se okrepi imunski sistem in zmanjša pogostnost okužb. Večina strokovnjakov uvršča probiotične izdelke in živila med funkcionalna živila, ki so mejni proizvodi med živili in zdravili. Pri nas so na voljo različni mlečni izdelki, ki vsebujejo probiotike, ter kapsule in raztopine s probiotiki, ki so na voljo v lekarnah.

Naše telo pomeni življenjsko okolje za številna živa bitja, predvsem za mikroorganizme. Ti so na koži, v dihalih, rodilih, največ pa jih najdemo v prebavilih. Večina mikroorganizmov človeku ni škodljivih. Mikroorganizmi, ki povzročajo bolezni, so v manjšini. Črevesne bakterije, ki jih imenujemo tudi črevesna mikroflora, se v črevesu prehranjujejo z ostanki hrane, ki jih naš organizem ni sposoben prebaviti. Pri tem izdelujejo različne snovi, ki so lahko za nas koristne, nepomembne, včasih pa tudi škodljive. Med koristne snovi spadajo kratkoverižne maščobne kisline, ki so hrana črevesnim celicam, različni vitamini in antibakterijske snovi, ki so podobne antibiotikom. Ti naravni antibiotiki uničujejo druge bakterije, ki pridejo v naš organizem od zunaj. Škodljive snovi, ki jih izločajo črevesne bakterije, so toksini, ki delujejo na črevesno sluznico in potencialne rakotvorne snovi. Pri normalnem delovanju prebavil prevladujejo nevtralne in zdravju koristne bakterije.

Za pravilno delovanje imunskega sistema je zelo pomembno ravnovesje črevesne mikroflore, saj se prav v črevesu telo neprestano srečuje s snovmi iz okolja, kot so hrana, bakterije in virusi. Zato je tam tudi veliko celic imunskega sistema, ki prepoznajo in uničijo snovi, ki bi organizmu lahko škodovale, in preprečijo njihov vdor v telo.

Črevesna mikroflora
Na sestavo in ravnovesje črevesne mikroflore vpliva več dejavnikov. To so nezdrava prehrana, jemanje antibiotikov in drugih zdravil, kemoterapija, bakterijska okužba, uživanje alkohola, nezdrava prehrana in sodoben način življenja, ki je vse prepogosto stresen, hiter in ne dopušča, da si vzamemo čas zase. Vse to lahko poruši občutljivo ravnovesje in povzroči preobrat iz koristnega v škodljivo delovanje.

Posledice porušenega ravnovesja v črevesni flori so lahko splošno slabo počutje, zaprtje ali driska, zmanjšana odpornost, bakterijske in virusne okužbe in razrast glivic, npr. kandide.

Probiotične bakterije
Probiotiki kot »prijazne« bakterije lahko ubijejo ali zavrejo delovanje »slabih« bakterij v črevesu. Probiotiki se oprimejo stene črevesja in tam povečajo število dobrih bakterij, uničujejo slabe bakterije ter vzdržujejo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.

Probiotiki delujejo na treh ravneh:
*Vplivajo na sestavo črevesne flore, tako da zasedejo prostor na črevesni sluznici, kamor se drugače pripenjajo škodljive bakterije, ki lahko povzročijo okužbo. Probiotiki izločajo nekatere snovi, s katerimi ustvarjajo neugodne življenjske razmere za slabe bakterije.
*Okrepijo črevesno steno in pospešijo njeno obnovo. Probiotiki tvorijo kratkoverižne maščobne kisline, ki so prisotne v obliki soli, kot so acetat, butirat in propionat. Naštete snovi so hranila za celice črevesne stene, zato pospešujejo njihovo rast.
Ugodno vplivajo na imunski sistem. Probiotiki z aktivacijo imunskih celic spodbudijo mehanizme proti kroničnim okužbam. Izredno močan vpliv na imunski sistem imajo tudi zato, ker je v črevesju kar 70-odstotni delež imunskega sistema.
Pozitivni zdravstveni učinki probiotikov so bili dokazani in izmerjeni v kliničnih raziskavah, v katere so bili vključeni tako zdravi ljudje kot ljudje z različnimi zdravstvenimi težavami.
Učinki probiotikov, ki so bili dokazani s kliničnimi raziskavami, so:
-uravnavanje imunskega sistema,
-uravnavanje črevesne mikroflore,
-preprečevanje različnih oblik driske (driska zaradi zdravljenja z
antibiotiki in kemoterapevtiki, driska zaradi okužb z rotavirusi, potovalna
driska),
-zniževanje aktivnosti fekalnih encimov.

Probiotični izdelki so varni in doslej ni bilo dokazanih neželenih učinkov. Dokazov o preobčutljivosti za probiotike ni, nasprotno. Pokazali so se kot preprečevalci oziroma zmanjševalci prehranskih alergij z različnimi mehanizmi delovanja.
Veliko smo napisali o probiotikih, velikokrat pa slišimo tudi pojma prebiotik in sinbiotik. Prebiotik je neprebavljiva sestavina hrane, ki ugodno učinkuje na gostitelja s selektivno stimulacijo rasti in/ali aktivnosti določenih bakterij v debelem črevesu ter tako izboljša gostiteljevo zdravje. Povedano preprosteje: to je torej hrana za dobre bakterije, ki so že v našem črevesju. Sinbiotik pa je kombinacija pro- in prebiotika v istem živilu.

Uporaba probiotikov temelji na znanstvenih spoznanjih o pomenu določenih vrst mikroorganizmov v prebavnem sistemu za zdravje gostitelja. Probiotiki so izdelki, ki vsebujejo žive mikroorganizme določene vrste ali kombinacijo vrst v zadostnem številu, da lahko vplivajo na sestavo mikroflore v prebavilih, tako da ta sprememba ugodno vpliva na gostiteljevo zdravje. Bakterije v probiotičnih izdelkih morajo preživeti prehod skozi želodec, kjer je okolje zelo kislo. Biti morajo biološko aktivne, kar pomeni, da morajo naseliti sluznico prebavil. To jim otežujejo konkurenčni mikroorganizmi, ki so že v črevesu, in gibanje črevesa.

Na tržišču je poleg mlečnih izdelkov s probiotičnimi kulturami že kar nekaj prehranskih dopolnil in eno zdravilo s probiotiki. Probiotične izdelke najdemo v trgovinah z živili, specializiranih prodajalnah in lekarnah.

Fermentirani mlečni izdelki so naravno okolje probiotikov, zato jih uvrščamo v skupino funkcionalne hrane. To pomeni, da telesu zagotavljajo nekaj več od osnovne hrane in pozitivno učinkujejo na zdravje. V njih so največkrat prisotne bakterije, ki imajo uveljavljen status varnih bakterij (GRAS – generally recognized as safe), to so laktobacili in bifidobakterije. Ti izdelki morajo dosegati merila, ki veljajo za vso hrano. Priporočljivo pa je upoštevati rok uporabe, saj se količina koristnih bakterij v izdelku do izteka roka uporabe zmanjšuje in lahko pade na vrednost, ko ne doseže več probiotičnega učinka.

Za probiotike v zdravilih in prehranskih dopolnilih v obliki praškov, kapsul ali tablet velja priporočilo, da mora biti za doseganje probiotičnega učinka število mikroorganizmov v dnevnem odmerku vsaj 108.

Na slovenskem tržišču je registrirano le eno zdravilo s probiotiki, preostalo so prehranska dopolnila.

Zdravilo je med drugim namenjeno preprečevanju bolezni in bolezenskih stanj ter mora biti preverjene kakovosti, varnosti in učinkovitosti. Za te lastnosti morajo poskrbeti proizvajalci, ki jih nadzorujejo pristojni državni organi.

Namen prehranskih dopolnil pa je dopolnjevati vsakdanjo prehrano in ne zdraviti ali preprečevati bolezni in bolezenskih stanj. Na prehranskem dopolnilu mora biti jasno označena kakovostna in količinska sestava ter priporočeni dnevni odmerek, ki ga ne smemo prekoračiti. Prehranska dopolnila in živila v Sloveniji naj bi bila kakovostna in varna. Tudi učinke prehranskih dopolnil velikokrat podpirajo klinične raziskave.

Dejstva o delovanju probiotikov
Probiotki so živi mikroorganizmi. Večina probiotikov je izolirana iz človeškega telesa, kar pomeni, da so to človeku lastne bakterije.
Probiotiki so varni.
Po doslej znanih podatkih pri probiotikih ne obstaja možnost predoziranja. Testirali so že izdelke, ki so bili do tisočkrat močnejši od tistih na tržišču, in razen krčev in vetrov drugih neželenih učinkov niso opazili.
Probiotiki optimizirajo ravnovesje črevesne mikroflore in tako pripomorejo k izboljšanju obrambnega sistema proti različnim okužbam ter k izboljšanju prebave.
Črevesna mikroflora je za naše zdravje zelo pomembna.
Število celic v telesu je približno 1013 , število bakterij v prebavnem traktu pa je 1014. Bakterij v prebavnem traktu je torej kar desetkrat več, kot je celic v našem telesu.
Skupna masa vseh bakterij v telesu odraslega človeka se navadno giblje med enim in pol ter dvema kilogramoma.
Ko se rodimo, je naše črevo sterilno. Vse bakterije pridejo v telo po rojstvu.
Število bakterij skozi prebavni trakt narašča. V želodcu je to število od 0 do 104 na ml, ta številka pa je v debelem črevesu že med 109 in 1012 na ml.
Probiotike lahko jemljemo tudi med nosečnostjo. O jemanju med dojenjem pa se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom.
V prispevku smo nanizali kar nekaj dejstev o delovanju probiotikov. Na tržišču je že veliko izdelkov, zato je pomembno, da smo potrošniki čim bolj ozaveščeni in opremljeni s podatki, da se lahko odločimo za izdelek, ki nam najbolj ustreza. V veliko pomoč nam je lahko tudi farmacevt v lekarni, ki nam bo znal svetovati ustrezen probiotik za našo težavo.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli