Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Katka · Administrator foruma

Veležitna (makrobiotična) prehrana,
encimi, vitamini in (ne)kuhana hrana

Marsikdo se sprašuje, ali z veležitno prehrano telo dobiva vsa potrebna hranila in dovolj kalorij ali pa je taka prehrana primerna le kratek čas, t.j. dokler se ne ozdravi huda bolezen, ki človeka prisili, da upošteva makrobiotična priporočila.

Ključne skupine živil v veležitni prehrani - polnovredno žito v zrnju, sveža zelenjava (listnata, korenasta in okrogla), stročnice in izdelki iz njih, morske alge, semena in sadje - so, kolikor je znano, najbogatejši in za človeka najprimernejši naravni vir:

* sestavljenih ogljikovih hidratov
* beljakovin
* maščob
* vitaminov, in
* rudnin (mineralov)

Veležitna prehrana zagotavlja vsa potrebna hranila, ki jih človek potrebuje vsak dan ter za ohranjanje zdravja in sicer v količinah, ki so enake priporočljivim ali jih celo presegajo.

Ker o zgornjem dvomi marsikateri zdravnik, naj kot primer navedem živila, ki vsebujejo vitamin B12, ki ga človek nujno potrebuje.

Vitamin B12, ki ga telo potrebuje v zelo majhni količini (nekaj tisočink miligrama na dan), preprečuje izrojevanje (degeneriranje) celic in živčevja ter pomaga pri tvorjenju rdečih krvničk (eritrocitov).

Ker se ne nahaja v zelenih delih rastlin, se včasih trdi, da ga primanjkuje v veležitni (makrobiotični) prehrani. Vendar se nahaja v bakterijah in plesnih, ki uspevajo na ekološko pridelani zelenjavi in sadju.

Kjer se hrana prideluje sonaravno in se skoraj ne predeluje, obenem pa se ne uživajo jajca, meso in mleko, ljudje običajno ne trpijo pomanjkanje vitamina B12. Razen tega se vitamin B12 nahaja v dveh pomembnih dodatnih skupinah živil, ki se priporočajo za občasno uživanje: v morski hrani (algah, školjkah, rakih, ribah z belim mesom) in v živilih iz soje (zlasti v tempehu* in misu**).

Zaključek: vitamin B12 se nahaja na ekološko pridelani zelenjavi, v zadostnih količinah pa ga vsebujejo kalčki stročnic, kvašena živila iz soje ter alge dulsa (lat. palmaria palmata), komba (lat. laminaria japonica), in norja (lat. porphyra tenera).

------------------------
* tempeh se pripravlja iz kuhane soje, ki se ji dodajo naravne kvasovke in se kvasi en dan
** miso je kvašena (fermentirana) krema iz soje, vode in morske soli

O kvasinah (encimih) v veležitni hrani

Za krepitev prebave in izboljševanje črevesne flore se priporočajo tudi kvašena živila, ki se fermentirajo, recimo, s soljo, sojino omako (tamarijem ali šojem), z žitnimi otrobi, misom, umebošo*, umebošnim kisom, riževim kisom, obtežbo in s soljo, samo z obtežbo idr.

------------------------
* umeboša (mumovka) - vrsta sušene marelice (lat. prunus mume); le kvašena je zdravilna

O vitaminih na splošno

Polnovredno žito je neprimerno bogatejše z vitamini in rudninami kot brušeno (glazirano) žito. Vitamini in rudnine se nahajajo predvsem v ovojnini zrnja, sredica žitnega zrnja pa vsebuje predvsem škrob.

Tudi ekološko pridelana zelenjava je vitaminsko izdatnejša od zelenjave iz intenzivne pridelave, kjer se daje prednost količinskemu pridelku.

Japonski strokovnjaki za prehrano so ugotovili, da se s kratkotrajnim dušenjem zelenjave ne uničijo niti vročinsko občutljivi (termolabilni) vitamini, recimo vitamin C. Kogar skrbi pomanjkanje vitaminov v kuhani hrani, naj zelenjavo le pari ali 30 sekund duši na malo vode.

(Ne)kuhana hrana

Ali je res, da se v veležitju (makrobiotiki) priporoča uživati le kuhano hrano?
Ne drži! Priporoča se kuhanje večine živil, ker so kuhana laže prebavljiva - velja za trdo žitno zrnje, stročnice, alge, sadje in nekatere vrste zelenjave - sicer pa se priporoča občasno uživati sveže sadje in zelenjave, redno pa majhne količine kvašenih živil, seveda nekuhanih.

(Presnojedcem se priporoča, naj si žito, stročnice in alge namakajo dalj časa in jih temeljito žvečijo, zelenjavo pa naj pred zaužitjem temeljito operejo. Vendar pa se nekaterih zajedalcev, ki v zelenjavo pridejo iz zemlje, ne da sprati z vodo; včasih ne pomaga niti pranje v slani vodi; uniči jih le vročina, zato je priporočljivo, da se zelenjava vsaj popari ali duši.)

Katka · Administrator foruma

ZGODOVINA MAKROBITIKE IN NJENO BISTVO

Zgodovina makrobitike

Pred mnogimi tisočletji so veliki modreci dojeli, da hrana ne le ohranja človeka pri življenju, temveč mu tudi omogoča živeti zdravo in srečno. Svoja spoznanja so zapisovali v verske in zdravstvene spise - tak primer so indijski Manujev zakonik, kitajska Nej džing in Hon so komok (prva knjiga o zdravilnih zeliščih), japonski Prehranjevanje v skladu z zenom idr.

Konec 19. stoletja je Sagen Išizuka, vojaški zdravnik, postavil podmeno o prehrani in zdravilstvu, ki temeljita na izročilu Daljnega vzhoda o prehranjevanju in ju uporabil v zahodni kemiji, naravoznanstvu, biokemiji in telesoznanstvu.

Rodil se je bil šibak ter mučile so ga ledvične in kožne bolezni. Da bi se ozdravil, je temeljito proučil zahodno in tudi vzhodno medicino. Svoja spoznanja, ki jih je zbiral vse življenje, je zapisal v knjigah Kemično-prehranske osnove dolgoživosti, izšla 1896, in Zdravilna prehrana, 1898.

Skupina njegovih učencev in privržencev je 1907 ustanovila društvo Šoko jo kaj (Izvor prehranskih zdravil). Med ustanovitelji društva so bili tudi plemiči, kongresniki, advokati, poslanci in uspešni poslovneži, ker je imel Išizuka najvišji možni čin za vojaškega zdravnika. V tistem času sta bila evropska znanost in kultura zelo cenjena na Japonskem. Išizuka pa je nasprotoval prevzemanju zahodne medicine in njenih prehranskih teorij ter priporočal prehranjevanje v skladu z japonskim izročilom - uživanje neosiromešenih, nepredelanih živil in zelo malo ali nič mleka niti živalske hrane.

Ozdravil je mnogo bolnikov in sicer s predpisovanjem tradicionalne prehrane, ki so jo sestavljali rjavi riž, raznovrstna zelenjava in alge. Ker je bil Išizukino zdravljenje za tiste čase neverjetno učinkovito, obenem pa nekaj posebnega, so na njegovo kliniko prihajali številni bolniki; bilo jih je toliko, da je Išizuka moral omejiti dnevno število pacientov na sto. Nanj so se obračali tudi poštno in zaradi slovesa so se pisma zanj naslavljala le z Zdravnik, ki zdravi z zelenjavo, Tokijo; Zdravnik, ki zdravi z dajkonom, Tokijo ali pa Nezdravniški zdravnik.

Njegovo zdravljenje je temeljilo na petih temeljnih načelih:

* hrana je temelj zdravega in srečnega življenja
* osnovni kemični prvini v hrani sta natrij in kalij, se medsebojno dopolnjujeta in si nasprotujeta; odločilno vplivata na krepčilno-svežilno kakovost hrane
* žito je glavno človekovo živilo
* hrana naj ne bo osiromašena (rafinirana), temveč celostna in naravna
* uživa naj se hrana iz okoliških krajev in vsaka v svojem letnem času

Ko je George Ohsawa pri 18-ih letih starosti zbolel za takrat neozdravljivo tuberkulozo, se je ozdravil s prehrano, ki sta mu jo predpisala Išizukina učenca Manabo Nišibata in Šodžiro Goto. Ko je povsem ozdravel, se je George Ohsawa pridružil društvu Šok-jo kaj. Kasneje je postal njegov predsednik.

Preden je Ohsawa zaslovel kot plodovit pisec o zdravju in prehrani, je na Japonskem o teh vsebinah obstajala le peščica knjig. Gospod Akira Iida je vodil poslovanje društva Šok-jo kaj in deloval tudi kot eden izmed urednikov društvenega glasila.

Okrog 1925 je gospod Ohsawa napisal več člankov za glasilo, 1928 pa sta izšli njegovi prvi knjigi, Narava japonske miselnosti in Življenjepis Sagena Išizuke. Ko se je Ohsawa zaradi svojega delovanja v društvu začel uveljavljati, je bil izključen iz njega, verjetno zato ker so mu nekateri direktorji društva začeli zavidati uspeh. Ohsawa je nato ustanovil svojo organizacijo, kjer pa se ni toliko posvečal zdravljenju bolnih, temveč bolj proučevanju modrosti o osnovnih silah, jini in jangu*. Od takrat dalje se je gospod Ohsawa posvečal pisanju knjig o makrobiotični modrosti, poučevanju o njej in uporabi za dojemnje sveta; to je počel vse do svoje smrti v 73. letu starosti.

George Ohsawa je izraz makrobiotika prvič omenil v japonskem prevodu knjige Alexa Carella, Neznani človek. Izraz se ni pojavljal v glavnem besedilu, temveč v opombah k prevodu. Dejansko ga je v besedilu prvič uporabil v svoji knjigi Zen-makrobiotika, ki jo je 1959 napisal v angleščini. V angleščini jo je 1960 izdal Niponski center ignoramus.

Makro pomeni po grško velik oziroma imeniten, biotika pa tisto, ki se tiče življenja, torej izraz govori o "polnem naziranju življenja"**; nakazuje tudi, naj se svet ne razumeva ozko, omejeno, temveč celovito, da se dojame povezanost vseh naravnih pojavov. Besedo makrobiotika je v literaturi prvič uporabil nemški učenjak Christophe Wilhelm von Hufeland v svoji knjigi Das Makrobiotik, Die Kunst das Menschliche Leben zu Verlangern (1796).

Leta 1958 se je George Ohsawa v Nemčiji srečal s potomcem C.W. Hufelanda. Po smrti Ohsawe so njegovi učenci še naprej poučujejo makrobiotiko (veležitje) na Japonskem, v Evropi ter Severni in Južni Ameriki. Dandanes se veležitna načela uporabljajo skoraj po vsem svetu, tudi v Vzhodni Evropi.

Ohsawa je napisal več kot 300 knjig in člankov v japonščini, angleščini, francoščini in nemščini. Več kot 40 let je izdajal tudi mesečnik, danes pa je več kot 30 njegovih knjig prevedeno v angleščino, nemščino, francoščino, švedščino, flamščino, portugalščino, italijanščino, španščino in vietnamščino.

V ameriških velemestih živi v skladu z veležitnimi načeli na tisoče ljudi in vedno več jih je. Danes se že v marsikateri trgovini dobijo veležitna živila, recimo sonaravno pridelano žito in druge poljščine, morske alge in posebne začimbe. Vse več je tudi veležitnih publikacij, od člankov do knjig.

Recalled by LifeSpodbudno je tudi dejstvo, da nekateri zdravniki že priporočajo veležitno prehrano svojim pacientom. Odkar je izšla knjiga dr. Anthonyja Sattilara Recalled by Life ***, se je marsikdo odločil za naravno zdravljenje, ki telesu le zagotavlja primerno gradivo in mu s tem omogoča, da se samozdravi. In marsikdo se je ozdravil. Vendar pa veležitje v osnovi ni način prehranjevanja za zdravljenje bolezni niti ni modna muha.

Veležitje so življenjske navade, ki temeljijo na dojemanju narave in njenega utripa. Njegove korenine segajo v začetke ljudskega izročila in človeške civilizacije. Čeprav se ga je treba naučiti in terja dozdevno velike spremembe, veležitje omogoča srečno življenje.

Mnogi člani tokijskega Niponskega centra ignoramus oz. Maisona ignoramus so odšli po svetu in ustanavljali veležitna središča v Evropi, ZDA in Braziliji. Michio Kushi je bil prvi študent iz Ohsawine šole, ki je zapustil Japonsko.

---
* jina in jang sta praenergiji, nasprotujoči in obenem dopolnjujoči se sili, ki tvorita vse pojave; jina je energija, ki povzroča širjenje, razprševanje, mehkost in hladi, medtem ko jangna energija povzroča krčenje, zgoščanje, trdoto in greje
** za tujko makrobiotika sem iznašel lepo slovensko istopomenko veležitje (veliko oz. polno življenje); žitje je sicer star slovanski izraz za življenje - glej, recimo, sožitje - obenem pa tudi star izraz za žito, ki je glavno človekovo živilo
*** knjiga je prevedena v srbohrvaščino z naslovom Vračen u život, Entoni Satilaro, Nolit, 1978, Beograd

Lastnosti zdravega človeka (po mnenju G. Ohsawe, iz knjige Hermana Aihare Basic Macrobiotics):

* POLNOST BIVANJA - imeti dovolj energije za vse, kar se želi doseči

* ZDRAVA LAKOTA - ne le za hrano, temveč tudi za življenje, ki se lahko živi polno brez čudaštva in nenavadnosti

* MIREN IN GLOBOK SPANEC - za naspanost zadošča že šest ur spanja na dan

* DOBER SPOMIN - je odraz dobrega delovanja živčevja in zmožnosti spominjati se preteklih dogodkov ter iz izkušenj črpati nauke za naprej

* ISKRIVA ŠEGAVOST - zmožnost ceniti navidezno nezdružljivost različnih plati življenja in sposobnost pozabljati neprijetna doživetja

* PRAVIČNOST - hvaležnost za obstoj naravnih zakonitosti ter razumevanje vzroka in posledic vseh pojavov; zmožnost dojemati dolgoročno učinkovanje svojega vsakodnevnega delovanja

Kaj je bistvo veležitja?

Je védenje in veščina kako živeti polno, zdravo in dolgo. Temelji na spoznavanju sebe in dojemanju svoje povezanosti s svojim življenjskim okoljem, kako na človekovo bitje in žitje vplivajo hrana in njegove življenjske navade.

Makrobiotično (veležitno) dojemanje sveta temelji na spoznanju, da je človek izšel iz naravnega okolja, ki obsega vsakodnevno hrano, družbene odnose, pa vse do podnebja in zemljepisne lege posameznikovega kraja bivanja; obenem pa človek tudi nenehno vpliva na svoje življenjsko okolje.

Upoštevajoč vse dejavnike, ki vplivajo na človekovo življenje, se v veležitnem naziranju zdravja in zdravljenja bolezen obravnava kot naravno težnjo telesa za povrnitev energijskega ravnovesja v ubranosti z naravnim okoljem. S tem ko vsak posameznik izbira, kaj jé, in privzema sebi lastne življenjske navade, okolje odločilno vpliva na njegovo bit in zdravje, zato se v veležitju poudarja pomen zdrave prehrane in življenjskih navad.

HoppocratesVeležitno dojemanje sveta, človeka in zdravja temelji na načelih, podmenah in delovanju, ki so jih v preteklosti razdelali in s pridom uporabljali modreci, učenjaki in zdravniki. Izraz makrobiotika je grškega izvora - makro pomeni veliko oz. dolgo, bios pa življenje - in si ga je izmislil Hipokrat, oče zahodne medicine. V sodobnosti makrobitiko-veležitje najbolj celovito predstavlja Michio Kushi, čigar duhovni učitelj je pisec-modrec George Ohsawa. Gospod Ohsawa je v svoji bogati literarni zapuščini, objavljeni v japonščini, angleščini in francoščini, združeval zahodno izročilo makrobiotike z več kot 5.000-letno zapuščino Daljnovzhodnega zdravilstva.

S pomočjo veležitnih načel se človekove prehrambne in druge življenjske navade prilagajajo okoljskim danostim, kar je že tisočem in tisočem posameznikov omogočilo podaljšati svoje življenje, ko so si ozdravili različne hude bolezni, med drugim srčne bolezni, raka, diabetes in mnoge druge.*

Zdravljenje po prehrambno-zdravstvenih (makrobiotičnih) priporočilih je združljivo s šolsko medicino, z nešolskimi (alternativnimi) zdravilskimi zvrstmi in načini za nudenje nujne pomoči ter se lahko prilagaja posebnim zahtevam katerekoli vere in duhovnega izročila.

Prehrana v nekaterih izročilih je istovetna veležitni in sestoji iz polnovrednega žita v zrnju, stročnic in sveže zelenjave, vse bolj raznovrstnih živil in tradicionalnih vrst kuhe, priporočajo se redni in manjši obroki, temeljitejše žvečenje hrane, dejavno življenje ter spodbuden življenjski in duhovni nazor.

Michio KushiMichio Kushi je razdelal prehrambna in druga priporočila za ljudi, ki živijo v zmernem podnebju s štirimi letnimi časi. Priporočila obsegajo količinska razmerja za vse osnovne skupine živil, skupaj z zdravimi življenjskimi navadami; torej se ne predpisuje nikakršna posebna prehrana, pač pa se s prilagoditvijo prehrane posameznikovim zdravstvenim potrebam upoštevajo tudi njegove posebne potrebe. Če iščete nasvet za svojo posebno zdravstveno potrebo, je najbolje obiskati prehrambno-zdravstvenega (veležitnega oz. makrobiotičnega) svetovalca.

---
* številna pričevanja o ozdravitvah hudih in "neozdravljivih" bolezni so poslovenjena in objavljena na spletu; glej:

* Ozdravitve raka, ki so dale misliti medicini
* Naravno zdravljenje alergij
* Kronična utrujenost in fibromialgija - vzroki in kako se ozdravita naravno
* Ozdravitve, ki vlivajo upanje
* Kandidiaza - kaj jo povzroča in kako se ozdravi naravno

Katka · Administrator foruma

Kar nekaj prispevkov o veležitju (makrobiotiki) se je že objavilo, osnovna prehrambna priporočila pa še ne. Dolg poravnava spodnji zapis, obogaten z risbama.

Priporočljiva veležitna (makrobiotična) prehrana

Občasna nadomestna hrana:

* ribe in morski sadeži, nemastni
* kuhano, sušeno in sveže sadje (v svojem letnem času in pridelano v okoliških krajih; južno sadje se odsvetuje)
* jedrca in semena
* polivke, kvašenci in okrasni dodatki iz naravnih sestavin
* naravno sladki priboljški in prigrizki

VSAK DAN:

Polnovredno žito v zrnju, kuhano, naj tvori v povprečju dobro polovico dnevne hrane po teži. Žito (rjavi riž, prosena kaša, oves, rž, pšenica, ječmen, pira, koruza, ajdova kaša in drugo žito) naj bo pridelano sonaravno (ekološko).
Lahko se pripravlja tudi na druge načine; del te količine so lahko rezanci ali druge testenine, brezkvasni polnozrnat žitni kruh in drugo delno predelano žito ali žitni izdelki, vendar naj večina obrokov sestoji iz polnovrednega žita v zrnju.

Juhe naj tvorijo približno 5-10 % dnevnega zaužitja (1-2 skodelici oz. skledici). Pripravljajo se z zelenjavo, algami (kot so vakama ali komba), z žitom ali s stročnicami. Začinjajo naj se s kuhalnimi začimbami, recimo z misom, s šojem ali tamarijem in z morsko soljo. Juhe naj ne bodo preslane; okus si prilagaja vsak sam z namiznimi začimbami, upoštevajoč svoje zdravstvene potrebe.
----------
miso - kvašena (fermentirana) krema iz soje, vode in soli; je zdravilen
šojo - na tradicionalen način pridobljena sojina omaka, narejena iz kvašene soje, pšenice in morske soli; najboljši šojo je naravno staran vsaj eno leto in ne vsebuje nikakršnih kemičnih dodatkov
tamari - čista sojina omaka, brez dodatka pšenice

Zelenjava sestavlja približno 20-30 % dnevne hrane. Če je le mogoče, naj bo iz bližnjih krajev in pridelana sonaravno. Zelenjava za dnevno rabo je zelena listnata zelenjava: zelje, kodrolistni ali navadni ohrovt, por, listje gorjušice, peteršilj, repino zelenje in vodna kreša; oble zelenjadnice: bučke, brokoli, brstični ohrovt, zimske jedilne buče, zelje, cvetača, čebula, šalota, koleraba in repa; korenasta zelenjava: repinec, korenje, dajkon, lokvanjev koren, koleraba, repa, pastinak in redkev. Zelenjava se pripravlja na različne načine: se pari, kuha, duši na brisu sezamovega olja in, občasno praži v olju ali peče, če dovoljuje zdravje. Občasno se lahko uživajo majhne količine sveže solate, skuhana ali kvašena solata pa pogosteje.

Stročnice in morske alge, kuhane, tvorijo približno 5-10 % vsakodnevne hrane. Najprimernejše stročnice za dnevno rabo so azuki, čičerika in rjava leča; druge stročnice se uživajo občasno. Izdelki iz stročnic, recimo tofu, tempeh in nato, se lahko uživajo vsak dan. Tudi alge, recimo norja, vakama in komba, se priporočajo za vsakodnevno uporabo; alge hizika in arama se lahko uživajo 2- do 3-krat tedensko kot majhna priloga; druge morske alge se lahko uživajo občasno, po želji. Alge se pripravljajo na razne načine: kuhajo s stročnicami ali z zelenjavo, v juhah ali kot prikuha, začinjajo z zmerno količino šoja (tamarija), morske soli, umeboše ali z drugimi kuhalnimi začimbami.
----------
azuki - izvira z Daljnega vzhoda, se pa že prideluje pri nas; je rdečerjave barve in droben kot soja, vendar ni "rdeča soja", kot jo često imenujejo trgovci; od soje se ne razlikuje le po barvi, temveč ima tudi drugačne zdravilne lastnosti
tofu - sojina skuta, narejena iz namočene zmlete soje, ki se sesiri s pomočjo naravne sirilne grenčice; tudi sojin "sir"
tempeh - kvašenec iz kuhane soje, ki se ji dodajo naravne kvasovke in se kvasi en dan
nato - kuhana soja, ki se več dni kvasi v riževi slami; bogat z vitamini in lahko prebavljivimi beljakovinami
norja - (lat. porphyra tenera); dobi se v tankih posušenih listih črne barve ali že pražena, zelene barve (za pripravljanje sušija, t.j. riževih kolačev)
vakama - temnozelena alga (lat. undaria pinnatifida); najprimernejša za pripravljanje juh; je zdravilna
komba - temnozelena ali rjava alga(lat. laminaria japonica); najpogosteje se dodaja stročnicam, da se temeljiteje skuhajo; je zdravilna
hizika - žičasta črna alga (lat. hizikia fusimori); bogat izvor železa, kalcija in drugih rudnin; je zdravilna
arama - črna alga (lat. eisenia arborea), ki se dobi posušena v žičastih rezancih; je zdravilna

Kuhalne začimbe izboljšujejo vonj in okus; dodajajo se v zmernih količinah. Kuhalne začimbe za vsakodnevno rabo so neosiromašena morska sol, ki vsebuje ravnovesje rudnin, miso, narejen po starodavnih postopkih, ter naravni šojo ali tamari. Kuhajo se skupaj s hrano in se ne dodajajo že pripravljenim jedem. Olje za kuhanje naj bo le rastlinsko, zlasti se priporočata nerafinirano sezamovo olje (svetlo ali temno) in surovo koruzno olje.

Namizne začimbe omogočajo raznovrstnost okusa in zadostijo željam posameznika; hranijo se na mizi in uporabljajo v majhnih količinah. Priporočajo se gomašijo, marelica umeboša, zelenjavna začimba teka, praženi kosmiči alge norje, rižev in umebošni kis idr.
----------
gomašijo - sezamova sol, narejena iz pražene morske soli in praženega sezama, navadno v razmerju 1 : 14 do 1 : 18
umeboša - vrsta marelice (lat. prunus mume); ni vrsta slive, kot se često navaja; je zdravilna

Kvašenci (fermentirana živila), pripravljeni iz prvovrstnih sestavin, se v malih količinah uživajo skupaj z dnevnimi obroki. Priporočajo se razni kvašenci, recimo kislo zelje, kisla repa ter s šojem, z misom in umebošo pripravljeni kvašenci.

Pijača, priporočljiva, vsakodnevna, je bančaj, zvarek iz praženega rjavega riža in zvarek iz praženega ječmena (pri nas poznamo projo); dober je tudi vsak star, domači napitek, ki nima močnega vonja in ne poživlja. Za pitje oziroma kuho se uporablja kakovostna voda (po možnosti iz izvira ali vodnjaka); če ni na voljo, je dobra tudi ustekleničena voda iz izvira ali čista voda iz vodovoda. Odsvetuje se pijte prevelikih količin tekočine in ledeno hladnih pijač! Če zdravje dovoljuje, se občasno lahko pijejo zelenjavni in sadni sokovi ter kakovostno pivo.
----------
bančaj - tkim. večletni čaj, pripravljen iz praženih eno-, dve- in večletnih listov čajevca (znan tudi kot hojicha) ali njegovih vejic (znan tudi kot kukicha)

OBČASNO:

Ribe in morsko hrano, kot raznovrstno dopolnilno hrano, lahko uživajo ljudje dobrega zdravja. Sveže, nemastne bele ribe, kot so kambala, polenovka in morski list, se lahko uživajo enkrat do dvakrat tedensko v majhni količini; lahko se pripravljajo na razne načine: parjene, kuhane v vodi, skrknjene v vodi ali dušene na brisu olja. Bolj mastne rdeče, plave ribe ter školjke in raki se uživajo bolj poredko, če dovoljuje zdravje.

Sadje, sušeno in kuhano, se lahko uživa 2- do 3-krat tedensko; naj bo iz bližnjih krajev in pridelano ekološko, recimo jabolka, češnje, hruške, slive, breskve, marelice, jagodičje in dinje. Ker živimo v območju z zmernim podnebjem, se je najbolje odreči sadju iz vročih krajev (tropskih in poltropskih). Odsvetuje se pogosto pitje sadnih sokov. V toplejšem vremenu je občasno uživanje sadnih sokov primerno, če dovoljuje zdravje.

Semena in jedrca, recimo bučno seme, sezamovo seme, sončnično seme, mandlji, orehi in lešniki, tudi blago praženi, se lahko jedo kot prigrizek. Drugi prigrizki so kolači iz sladkega riža (moči) oz. navadnega rjavega riža (suši), rižev narastek in vaflji ter koruzna pokovka.

Naravni priboljški (sladice) se lahko uživajo večkrat tedensko, če dovoljuje zdravje, in sicer v obliki naravno sladkanega poobedka, kakršni so puding, naravni želeji, kolači, pite ali piškoti. Pripravljajo naj se iz kakovostnih sestavin (brez jajc, prečiščene moke ali mlečnih izdelkov) in sladijo z žitnimi sladili, recimo amazakijem, ječmenovim sladilom, riževim sirupom ali, občasno, s sadnim sokom.
----------
amazaki - napitek oziroma sladilo iz kvašenega sladkega riža; tudi rižev puding

PRIPOROČILO KAKO SE PREHRANJEVATI:

Pomembno je jesti redno; lahko jeste, kolikor hočete, da so le dnevni obroki znotraj predlaganih smernic. Prosim, hrano prežvečite temeljito in ne jejte tri ure pred spanjem!

Za zdravje je bistveno pravilno kuhanje; vsakomur se priporoča, da se nauči kuhati.

Zelo pomembno je, da se hrana pripravlja s hvaležnostjo in z ljubeznijo!

SESTAVA DNEVNIH OBROKOV - PRIMER

Zajtrk:
- misna juha z algami
- mehko kuhano žito (močnik z rastlinskim "mlekom")
- malo zelenjave ali kvašenca
- čaj

Malica:
čaj, mlačen rastlinski napitek ali mlačen sadni sok + kisel kruh, riževi vaflji ali kolači

Kosilo:
- misna juha z algami ali brez
- žito (posuto s semenom ali z drugim dodatkom)
- zelenjava - korenasta ali listnata
- stročnica z algo kombo
- kvašenec
- pijača

Malica (po potrebi):
kakšen višek od kosila + pijača

Večerja:
- zelenjavna juha s stročnico ali z žitom
- žito (posuto s semenom)
- zelenjava
- čaj

Opomba: jedi za kosilo so lahko namesto večerje in obratno.

glavni obrok - skledica juhe in krožnik z glavno jedjo in s prilogami

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli