  |
|
Katka
Administrator foruma
Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice
|
|
|
|
|
 Objavljeno: 25 Okt 2011 14:10 Naslov sporočila: |
|
|
 |
|
Kaj je kronična vnetna črevesna bolezen
Po štirih tednih nujno k zdravniku
Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo dve bolezni; ulcerozni kolitis in Crohnovo bolezen. Gre za vnetni bolezni črevesa, ki, kot pove že ime, potekata kronično, navadno v obliki izmenjujočih se zagonov vnetja in različno dolgih obdobij, v katerih je bolnik brez težav. Izjemoma, kadar so znaki neznačilni za katero od obeh oblik kronične vnetne črevesne bolezni, govorimo o intermediarnem ali nedoločenem kolitisu, navaja asist. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine, z Oddelka za gastroenterologijo v UKC Maribor.
Vzroki za obe bolezni ostajajo slabo pojasnjeni. "Pojavnost te bolezni se zelo razlikuje med posameznimi geografskimi področji in različnimi populacijami ljudi, kar govori o pomembnem vplivu dejavnikov okolja na pojav in razvoj kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Znanstveniki so doslej preučevali vplive kajenja, rabe protivnetnih in protibolečinskih zdravil ter oralne kontracepcije, prehranjevalnih navad, odstranitve slepiča, okužb z nekaterimi mikroorganizmi, vendar dokončnega odgovora še ni.
Obstajajo jasni dokazi, da so pri nastanku kroničnih vnetnih črevesnih bolezni poleg dejavnikov okolja zelo pomembni genetski dejavniki. Pri neposrednih sorodnikih bolnika s Crohnovo boleznijo je tveganje, da bodo tudi sami zboleli, kar trinajstkrat večje. Genetika obeh bolezni je zapletena. Raziskave se osredotočajo na številne gene, katerih beljakovinski produkti sodelujejo v imunskem in vnetnem odgovoru organizma ali pa so del sluznične zaščite prebavne cevi. Trenutno velja mnenje, da so kronične vnetne črevesne bolezni posledica pretiranega imunskega odziva črevesne sluznice na dejavnike okolja, predvsem črevesno bakterijsko floro, pri genetsko dovzetnih posameznikih. Posledica je vztrajno ali ponavljajoče se vnetje črevesa," odgovarja Andreja Ocepek.
Nenadni simptomi, lahko pa so tudi postopni
Najpogostejše simptomi in znaki ob pojavu bolezni so dolgotrajne driske, bolečine v trebuhu, neješčnost in hujšanje, pri otrocih pa zaostanek v rasti. Simptomi nastopijo bodisi nenadno bodisi postopoma. Driske so lahko krvave, kar večino bolnikov spodbudi k obisku zdravnika. Tem simptomom se utegnejo pridružiti povišana telesna temperatura, boleči sklepi, vnetje oči, kožni izpuščaji (npr. nodozni eritem), slabosti in bruhanje, bolniki pa navajajo tudi utrujenost. Včasih so težave blage in po nekaj dnevih ali tednih minejo same od sebe, za bolnike pa niso tako moteče, da bi jih pripeljale do zdravnika, še navaja sogovornica in dodaja, da Crohnova bolezen z leti napreduje in pripelje do zožitve prebavne cevi, kar povzroči vse hujše trebušne krče in zaprtje. Bolnikom utegne primanjkovati pomembnih vitaminov in mineralov, kar vodi v slabokrvnost, upad mišične mase in mineralne kostne gostote (osteoporoza).
In vendar, vsaka driska še ne pomeni kronične vnetne črevesne bolezni. Toda če traja dlje kot štiri tedne, je treba k zdravniku, opozarja naša sogovornica. "Zdravnika obiščite tudi, če opazite primesi krvi v blatu ali če drisko spremljajo močni krči oziroma bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura. Pomembno je izključiti okužbo z različnimi bakterijami, virusi ali paraziti, pri bolnikih po petdesetem letu starosti pa tudi rak debelega črevesa in danke.
Temeljna preiskava za postavitev diagnoze kronične vnetne črevesne bolezni je kolonoskopija s terminalno ileoskopijo. To je endoskopska preiskava, s katero natančno pregledamo sluznico danke, debelega črevesa in končnega dela tankega črevesa ter odvzamemo vzorce vnetno spremenjene sluznice za histološki pregled. Ocenimo lahko tudi jakost in obseg vnetja ter ugotovimo nekatere zaplete. Pri vseh bolnikih seveda najprej opravimo temeljit pogovor, telesni pregled in laboratorijske teste. Vsem opravimo ultrazvočni pregled trebuha, pri tistih s Crohnovo boleznijo pa še endoskopsko preiskavo zgornje prebavne cevi (gastroskopija) in katero od slikovnih preiskav tankega črevesa (rentgensko kontrastno slikanje, magnetno resonančno ali računalniško tomografsko slikanje, kapsulna endoskopija)," še razloži sogovornica.
Vse pogosteje zbolevajo otroci
Za obema oblikama kronične vnetne črevesne bolezni zbolevajo mlajši bolniki, vse pogosteje tudi otroci. Vrh pojavljanja ulceroznega kolitisa je med 25. in 35. letom starosti, pri Crohnovi bolezni pa med 15. in 25. letom starosti. Obe bolezni lahko nastopita tudi pozneje. "Pojavnost obeh bolezni v svetu vztrajno narašča, hitreje pa narašča pri Crohnovi bolezni, pri kateri je pojavnost 5,6/100.000 prebivalcev na leto. Ulcerozni kolitis je pogostejši, letna povprečna pojavnost v zahodni Evropi je 10,4/100.000 prebivalcev na leto. Prim. dr. Ferkolj s sodelavci je na osnovi poizvedbene ankete po zdravstvenih domovih ugotovil, da je bilo leta 1998 pri nas 1150 bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo, od tega 1100 odraslih in 50 otrok. Pogostnost obeh bolezni je bila tako 50 obolelih/100.000 prebivalcev na leto, kar nas uvršča na dno evropske lestvice. V Sloveniji imamo podatke o pojavnosti za ljubljansko regijo, kjer za ulceroznim kolitisom oboli 5/100.000 prebivalcev na leto in za Crohnovo bolezen 3,6/100.000 prebivalcev na leto. Za obema oblikama pogosteje obolevajo ljudje v urbanih okoljih, intelektualci, od tega pogosteje belci. Med spoloma ni večjih razlik," pove Andreja Ocepek.
Pri večini bolnikov z ulceroznim kolitisom bolezen poteka kronično, z obdobji akutnih zagonov vnetja in remisij (obdobja brez simptomov). Vnetne spremembe so omejene na sluznico danke in debelega črevesa ter ne prodirajo v globlje plasti črevesne stene. "Vedno je prizadeta danka, vendar pa bolezen lahko zajame tudi levi del debelega črevesa ali debelo črevo v celotnem poteku; takrat govorimo o pankolitisu. Bolniki s pankolitisom imajo pogosteje težjo klinično sliko, zaradi bolezni so bolj prizadeti, pri njih so pogostejši tudi smrtno nevarni akutni črevesni zapleti, kot so obilne krvavitve, čezmerna razširitev črevesa in predrtje. Ulcerozni kolitis značilno ne prizadene višjih delov prebavil, torej požiralnika, želodca in dvanajstnika ter tankega črevesa."
V poteku Crohnove bolezni letom številnih akutnih zagonov bolezni pogosto sledijo daljša obdobja remisij. "Crohnova bolezen lahko prizadene katerikoli del prebavne cevi od ust do zadnjika, značilno pa je tudi menjavanje vnetih in zdravih segmentov črevesne stene. Pri 41 odstotkih bolnikov so vnetne spremembe omejene na zadnji del tankega črevesa (terminalni ileum) in debelo črevo. Pri skoraj 29 odstotkih bolnikov, predvsem mlajših od dvajset let, je prizadeto tanko črevo, pri 30 odstotkih bolnikov pa je bolezen omejena na debelo črevo ali danko in zadnjik. Bolniki s prizadetostjo tankega črevesa imajo pogosteje zaplete v obliki zožitev črevesa in posledičnih motenj pri prehajanju črevesne vsebine. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo debelega črevesa so pogostejša vnetja in krvavitve. Vnetje pri Crohnovi bolezni zajame vse plasti črevesne stene. Zaradi tega lahko nastopijo tudi drugi črevesni zapleti, kot so fistule (bolezenske povezave med črevesnimi vijugami ali med črevesjem in drugimi votlimi organi v trebuhu, denimo sečnim mehurjem, nožnico ali maternico, ali pa med črevesjem in kožo) ter ognojki, ki se pojavijo pri 16 do 26 odstotkov bolnikov.
Pri bolnikih z ulceroznim kolitisom in Crohnovo boleznijo debelega črevesa se po desetih letih pomembno poveča tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo je značilno večje tudi tveganje za nastanek raka tankega črevesa in zadnjika ter Hodgkinov in ne-Hodgkinov limfom," še zatrjuje Andreja Ocepek.
Dokončne ozdravitve ni
In zdravljenje? Temelj zdravljenja obeh bolezni, pravi specialistka, so protivnetna zdravila. Glede na obseg in jakost vnetja se odločajo o vrsti zdravila. "Pri blažjih zagonih zadoščajo pripravki 5-aminosalicilne kisline, kot je mesalazin. Bolniki jih jemljejo v obliki tablet in granul ali pa kot svečke in klizme, kadar se vnetje kaže v danki in levem delu debelega črevesa. Pri težjih zagonih bolezni ta zdravila ne zadoščajo. Takrat predpišemo močnejša protivnetna zdravila – kortikosteroide, ki hitro in učinkovito umirijo vnetje v črevesu, vendar jih zaradi neželenih učinkov po nekaj mesecih postopno ukinemo. Nekateri bolniki so po umiritvi akutnega zagona vnetja dalj časa v remisiji in ne jemljejo zdravil, pri večini bolnikov pa je potrebno trajno zdravljenje. Kadar za vzdrževanje remisije ne zadošča mesalazin in bi bolnik za umiritev vnetja prepogosto ali dolgotrajno potreboval kortikosteroide, se odločimo za imunomodulatorna zdravila. Najpogosteje uporabljamo azatioprin, včasih njemu soroden 6-merkaptopurin, pri Crohnovi bolezni pa tudi metotreksat. Vsa ta zdravila vplivajo na bolnikov imunski sistem in zelo učinkovito zavirajo čezmerno vnetno dogajanje v črevesu. Zaradi možnih neželenih učinkov teh zdravil pa moramo bolnike še toliko bolj natančno spremljati.
V zadnjih desetih letih smo velik preobrat v zdravljenju najtežjih bolnikov dosegli z uporabo tarčnih zdravil. Gre za monoklonska protitelesa proti enemu od dejavnikov vnetja. Včasih kljub uporabi zdravil ne dosežemo izboljšanja ali pa pride do zapletov (zožitve, ognojki, fistule, predrtje črevesa, močna krvavitev), ki jih ne moremo pozdraviti z zdravili. Takrat je potrebna operacija. S popolno odstranitvijo debelega črevesa in danke bolnike z ulceroznim kolitisom dokončno pozdravimo, za bolnike s Crohnovo boleznijo pa zdravila ali posega za dokončno ozdravitev še ni."
vir: Viva |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
| Stran 1 od 1 |
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
|
|
Seznam članov
Prijava
Skupine uporabnikov
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
