Seznam članov	Prijava	>>  Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta pomoč in svetovanje obolelim
	Skupine uporabnikov	Registriraj se
	Tvoj profil
	Zasebna sporočila

Kolonoskopija

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Preiskave, zdravljenja..

Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 21 Feb 2009 17:24    Naslov sporočila: Kolonoskopija     Kolonoskopija je preiskava, pri kateri boste morali aktivno sodelovati, če želite, da bo uspešna. Preiskavo, pri kateri s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pogledamo v notranjost človekovega telesa, imenujemo endoskopija. Endoskopija danke (rektoskopija) in debelega črevesa (kolonoskopija) je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Omogoča natančen pregled sluznice črevesa in odvzem tkiva za podrobno preiskavo. Kolonoskopija je endoskopska preiskava celotnega debelega črevesa s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na televizijski zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil (gastroenteroloških ambulantah) in diagnostičnih centrih. Po navadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. V okviru Programa Svit pregled organizira osrednja enota programa v dogovoru z vami. Kolonoskopija velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki. Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je po navadi treba naslednjo kolonoskopijo ponoviti šele čez deset let. Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da tudi v tem primeru še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, na primer zaprtja, ki jim sledijo driske ali zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete s svojim zdravnikom. Če gre za nenadno nastale in hude težave v trebuhu, se je treba z zdravnikom posvetovati takoj. Kaj lahko pokaže kolonoskopija Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo. Prav mogoče je, da ta podrobna preiskava ne bo pokazala nobenih bolezenskih sprememb na vašem črevesu. Skoraj v polovici primerov je tako. Bolezenske spremembe, ki se lahko odkrijejo med kolonoskopijo, so naslednje. *Črevesni polipi Polip je tkivna tvorba (rašča), ki vznikne iz sluznice in štrli iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost. Izjemoma lahko povzroči celo popolno zaporo črevesa, ko zaustavi premikanje blata in plinov v črevesu, kar ni le zelo boleče, ampak tudi smrtno nevarno. Pri preiskovancih, starih več kot 50 let, približno v tretjini primerov odkrijejo črevesne polipe. Večinoma jih odstranijo že med preiskavo in pogosto je s tem zdravljenje zaključeno. Le pri večjih polipih ali pri polipih, ki kažejo znamenja raka, so potrebni dodatni posegi. *Kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen) Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba kolonoskopije opravljati pogosteje. Bolniki s temi boleznimi so navadno pod posebnim nadzorom specialista, ki za to ustrezno poskrbi. *Tumor Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko nezločesti (benigni) in zločesti (maligni). Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav. Ko jih odstranijo, navadno ne zrastejo ponovno, prav tako pa se ne razširijo v druge dele telesa, ne zasevajo. Maligne tumorje debelega črevesa in danke imenujemo tudi rak na debelem črevesu in danki ali kolo-rektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko po krvi ali limfi zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva. Izjemno pomembno je, da rakave spremembe na črevesu odkrijemo kar se da zgodaj, ko jih je še mogoče uspešno zdraviti. Zakaj se pojavi rak na debelem črevesu in dejavniki tveganja Vzrok za nastajanje bolezni še ni v celoti pojasnjen, raziskovanja pa kažejo, da je rak na debelem črevesu in danki najverjetneje posledica kombinacije dednih dejavnikov in vplivov okolja. Dejavniki tveganja so tisti dejavniki, ki povečajo verjetnost, da posameznik zboli zaradi neke bolezni. Verjetnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, dokazano povečajo naslednji dejavniki. Starost: Dejstvo, da je približno 90 odstotkov bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne preizkuse. Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje): Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča večinoma mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas stika prebavljene vsebine s sluznico črevesa. Hitreje kot se črevo prazni, manj škodljivih snovi vpliva na celice sluznice. Nezdravo življenje poveča tveganje za razvoj raka. Premalo gibanja, čezmerna telesna teža, pretirano uživanje alkohola in kajenje povečujejo možnost, da zbolite za rakom na debelem črevesu in danki. Zdrav življenjski slog pa vas ne varuje le pred rakom, ampak tudi pred številnimi drugimi boleznimi. Črevesni polipi so potencialna nevarnost za razvoj raka, zato jih je treba odkriti in čim prej tudi odstraniti. Nekatere dedne bolezni, ki so sicer zelo redke, še posebno povečujejo tveganje. Mednje spadajo različni polipozni sindromi in dedni nepolipozni rak na črevesu, pri katerem je povečano tudi tveganje za nastanek drugih rakov. Ljudje, katerih bližnji krvni sorodniki so zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo tudi sami zboleli. Zato je pomembno poznati zdravstveno zgodovino svojih najožjih krvnih sorodnikov. Vse, kar ste do zdaj prebrali o debelem črevesu in spremembah, ki se lahko na tem organu pojavijo, vas je zagotovo prepričalo, da je zares zelo pomembno čim prej ugotoviti, kaj se v vašem telesu zares dogaja. Zato s kolonoskopijo nikar ne odlašajte.
Nazaj na vrh

Katka Administrator foruma Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05 Prispevkov: 997 Kraj: Jesenice				Objavljeno: 21 Feb 2009 17:38    Naslov sporočila:     Debelo črevo in njegovo delovanje Debelo črevo je zadnji del prebavne cevi, ki se konča z danko, nadaljevanje tankega črevesa in dolgo približno 1,5 metra. Tu poteka vsrkavanje elektrolitov in tekočine. Debelo črevo je tudi začasni zbiralnik blata in organ za izločanje prebavljenih snovi iz organizma. Pri tem je pomembna pomoč bakterij, ki kot koristna črevesna flora naseljujejo debelo črevo. Hrana, ki jo pojemo, se kot redka kaša razmeroma hitro pomika skozi tanko črevo, dlje pa ostaja v debelem črevesu, kjer se pregnete in zgosti, ostanki pa se pripravijo za izločanje. Kako pomembno je zdravo debelo črevo za splošno počutje in normalno delovanje našega telesa, se navadno zavemo šele, ko se pojavijo težave. Še takrat smo pogosto presenetljivo brezbrižni do tega dela našega telesa – prav to pa je zelo narobe. Normalno odvajanje blata je pomembna naloga prebavnega trakta, ko pa se pri tem pojavljajo dolgotrajne težave, se je treba pogovoriti z zdravnikom. Vsaka zadrega je popolnoma odveč – kar je za vas morda z zadrego povezan dogodek, je za zdravnike povsem vsakdanji del njihovega poklica. Prebavljanje in izločanje sta pač pomemben del življenja in brez tega ne gre. Kolonoskopija Preiskavo, pri kateri s posebnim medicinskim pripomočkom, endoskopom, pogledamo v notranjost človekovega telesa, imenujemo endoskopija. Endoskopija danke (rektoskopija) in debelega črevesa (kolonoskopija) je najpomembnejša diagnostična metoda pri odkrivanju bolezenskih sprememb na debelem črevesu in danki. Omogoča natančen pregled sluznice črevesa in odvzem tkiva za podrobno preiskavo. Kolonoskopija je endoskopska preiskava celotnega debelega črevesa s kolonoskopom – upogljivo cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, po katerih se slika črevesne notranjosti prenaša na zaslon, kar zdravniku omogoča pregled sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom je nujno, da si bolnik z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko zdravnik polipe v črevesu tudi odstranjuje (polipektomija). Če pri preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo – pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo pod mikroskopom zdravniki patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum na raka ali drugo črevesno bolezen. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali ambulantah, specializiranih za zdravljenje bolezni prebavil (gastroenteroloških ambulantah), in diagnostičnih centrih. Po navadi preiskava ni boleča, čeprav je lahko nekoliko neugodna. V okviru Programa Svit pregled organizira Center Svit v dogovoru z vami. Kolonoskopija velja za najzanesljivejšo diagnostično metodo, s katero prepoznamo predrakave in rakave spremembe na debelem črevesu in danki. Če je izvid kolonoskopije povsem normalen, je po navadi treba naslednjo kolonoskopijo ponoviti šele čez deset let. Pri ljudeh z večjim tveganjem za razvoj raka na debelem črevesu in danki je ta čas krajši, o čemer na podlagi podatkov o vrsti tveganja odloči zdravnik specialist za bolezni prebavil. Ker pa se rak na debelem črevesu in danki vendarle ne razvija pri vseh ljudeh enako, je pomembno, da tudi v tem primeru še naprej pozorno spremljate delovanje svojega črevesa in se ob morebitnih težavah (spremembe v načinu odvajanja blata, na primer zaprtja, ki jim sledijo driske ali zelo tanko blato, napenjanje, bolečine v trebuhu, kri v blatu ali druge nepojasnjene trebušne težave) posvetujete s svojim zdravnikom. Če gre za nenadno nastale in hude težave v trebuhu, se je treba z zdravnikom posvetovati takoj. Kaj lahko pokaže kolonoskopija Sledi krvi v blatu lahko sporočajo, da je prišlo do bolezenskih sprememb, ki jih bo zdravnik lahko ugotovil s kolonoskopijo. Prav mogoče je, da ta podrobna preiskava ne bo pokazala nobenih bolezenskih sprememb na vašem črevesu. Skoraj v polovici primerov je tako. Bolezenske spremembe, ki se lahko odkrijejo med kolonoskopijo, so naslednje. Črevesni polipi Polip je tkivna tvorba (rašča), ki vznikne iz sluznice in štrli iz črevesne stene ali stene danke v prostornino črevesa. Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa. Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost. Izjemoma lahko povzroči celo popolno zaporo črevesa, če zaustavi premikanje blata in plinov v črevesu, kar ni le zelo boleče, ampak tudi smrtno nevarno. Pri preiskovancih, starejših od 50 let, približno v tretjini primerov odkrijejo črevesne polipe. Večinoma jih odstranijo že med preiskavo in pogosto je s tem zdravljenje zaključeno. Le pri večjih polipih ali pri polipih, ki kažejo znamenja raka, so potrebni dodatni posegi. Kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen) Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima je tveganje za razvoj raka povečano, zato so potrebne pogostejše kolonoskopije. Bolniki s temi boleznimi so navadno pod posebnim nadzorom specialista, ki za to ustrezno poskrbi. Tumor Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane tumor. Tumorji so lahko nezločesti (benigni) in zločesti (maligni). Benigni tumorji ne povzročajo večjih težav. Ko jih odstranijo, navadno ne zrastejo ponovno, prav tako pa se ne razširijo v druge dele telesa, ne zasevajo. Maligne tumorje v debelem črevesu in danki imenujemo tudi rak na debelem črevesu in danki ali kolo-rektalni rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko po krvi ali sokrvici zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva. Izjemno pomembno je, da rakave spremembe na črevesu odkrijemo kar se da zgodaj, ko jih je še mogoče uspešno zdraviti. Zakaj se pojavi rak na debelem črevesu in dejavniki tveganja za razvoj raka Vzrok za nastajanje bolezni še ni v celoti pojasnjen, raziskovanja pa kažejo, da je rak na debelem črevesu in danki najverjetneje posledica kombinacije dednih dejavnikov in vplivov okolja. Dejavniki tveganja so tisti dejavniki, ki povečajo verjetnost, da posameznik zboli zaradi neke bolezni. Verjetnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, dokazano povečajo naslednji dejavniki. Starost. Dejstvo, da je približno 90 odstotkov bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let, postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo presejalne in diagnostične preglede. Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje). Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča večinoma mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje pospeši in skrajša se čas stika prebavljene vsebine s sluznico črevesa. Hitreje se črevo prazni, manj škodljivih snovi vpliva na celice sluznice. Nezdravo življenje poveča tveganje za razvoj raka. Premalo gibanja, čezmerna telesna teža, pretirano uživanje alkohola in kajenje povečujejo možnost, da zbolite za rakom na debelem črevesu in danki. Zdrav življenjski slog pa vas ne varuje le pred rakom, ampak tudi pred številnimi drugimi boleznimi. Črevesni polipi so skrivna nevarnost za razvoj raka, zato jih je treba odkriti in čim prej tudi odstraniti. Nekatere dedne bolezni, ki so sicer zelo redke, še posebno povečujejo tveganje. Mednje spadajo različni polipozni sindromi in dedni nepolipozni rak na črevesu, pri katerem je povečano tudi tveganje za nastanek drugih rakov. Ljudje, katerih bližnji krvni sorodniki so zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo tudi sami zboleli. Zato je pomembno poznati zdravstveno zgodovino svojih najožjih krvnih sorodnikov. Vse, kar ste do zdaj prebrali o debelem črevesu in spremembah, ki se lahko na tem organu pojavijo, vas je zagotovo prepričalo, da je zares zelo pomembno čim prej ugotoviti, kaj se v vašem telesu v resnici dogaja. Zato s kolonoskopijo nikar ne odlašajte. Priprave na kolonoskopijo Kolonoskopija je preiskava, pri kateri boste morali dejavno sodelovati, če želite, da bo uspešna. Ker ste vključeni v Program Svit, bo za vas pregled organiziral Center Svit v dogovoru z vami in vašim osebnim zdravnikom. Vaš izbrani osebni zdravnik je bil obveščen o tem, da je bil izvid laboratorijske preiskave na prikrito krvavitev v vašem blatu pozitiven. Najpozneje v enem tednu, potem ko ste prejeli pismo o izvidih laboratorijskih preiskav, morate obiskati svojega osebnega zdravnika, ki bo skupaj z vami pripravil dokumentacijo za vaše nadaljnje zdravljenje, predvsem pa ugotovil morebitne zdravstvene ovire za izvedbo kolonoskopije pri vas. 1 Obisk pri izbranem osebnem zdravniku Vaš osebni zdravnik bo spremljal ves potek preiskav in vašega zdravljenja. Temeljito se bo pogovoril z vami in opravil splošni pregled ter ugotovil, ali je vaše zdravstveno stanje tako, da lahko opravimo kolonoskopijo. Morda bo pred kolonoskopijo treba spremeniti način jemanja zdravil, ker bi lahko vplivala na potek preiskave (zlasti zdravila proti strjevanju krvi). Zdravniku natančno povejte, katera zdravila redno jemljete. Zdravil ne opuščajte sami, ravnajte izključno po zdravnikovih navodilih. Če ste bolnik s sladkorno boleznijo ali z ledvično, srčno ali pljučno boleznijo,7 če imate zvišan pritisk, hemofilijo, epilepsijo ali katero drugo kronično bolezen, se morate o vsem tem podrobno posvetovati s svojim zdravnikom. Ta vam bo tudi svetoval, kako pred pregledom jemati zdravila, ki jih potrebujete zaradi ostalih zdravstvenih težav. Pred obiskom zdravnika: Še enkrat skrbno preberite navodila v dopisu, s k • aterim smo vas obvestili o izvidu laboratorijske preiskave blata. Dopis skupaj z vsemi prilogami vzemite s seboj k zdravniku. • Vprašalnik, ki smo vam ga poslali, izpolnite v tistem delu, ki se nanaša na zdravstveno preteklost (anamnezo) vaše družine. Če podatkov ne poznate natančno, se o njih pozanimajte v pristojni zdravstveni ustanovi. Ostale rubrike vprašalnika bo skupaj z vami izpolnil vaš osebni zdravnik. • Uredite si potrdilo o zdravstvenem zavarovanju. • Pripravite spisek vseh zdravil, ki jih jemljete zaradi drugih zdravstvenih težav. • Zberite vse izvide, ki se nanašajo na vaše zdravstveno stanje v zadnjem času – vaš zdravnik jih bo morda potreboval. • Pripravite si vprašanja, ki se vam zastavljajo o poteku preiskave, da jih boste zastavili svojemu zdravniku. Da ne boste česa pozabili, je najbolje, da si jih zapišete kar v naslednje vrstice. 2 Po obisku osebnega zdravnika nemudoma pokličite na našo telefonsko številko 01/620 4 522 in nam sporočite, ali ste (oziroma niste) zdravstveno sposobni za izvedbo kolonoskopije. Dogovorili se bomo o času in kraju preiskave, ki vam bosta najbolj ustrezala. Seveda bomo tudi odgovorili na vaša dodatna vprašanja. 3 Po pošti vam bomo poslali obvestilo o potrjenem datumu in uri kolonoskopije v izbrani specialistični ambulanti. 4 Čiščenje črevesa Kolonoskopija bo uspešna le, če bo vaše črevo ob preiskavi popolnoma čisto (brez ostankov blata). Sicer zdravnik ne bo mogel dobro videti črevesne sluznice, in preiskavo bo treba ponoviti. Čistost črevesa boste dosegli na dva načina: z omejitvijo pri hrani nekaj dni pred preiskavo in s pitjem posebne tekočine na dan preiskave. Izredno pomembno je, da natančno upoštevate navodila za čiščenje črevesa. Le tako bo poseg uspešen in varen. EN TEDEN PRED PREISKAVO: Prilagodite jemanje zdravil, za katera v • am bo tako naročil vaš osebni zdravnik. • Ne uživajte drobnopečkatega sadja (grozdja, kivija, paradižnika – peščice se lahko začasno ujamejo v stene črevesa in ovirajo preiskavo) ter polnozrnatega kruha. EN DAN PRED PREISKAVO: • Ne jejte čvrste hrane. Pijete lahko bistre sadne sokove, čisto juho, čaj. Ne zaužijte nobenih mlečnih izdelkov in nobenega alkohola. Če se zdravite zaradi sladkorne bolezni, boste v svoji ambulanti dobili posebej pripravljena navodila o načinu čiščenja oziroma prehranjevanja in jemanja zdravil pred preiskavo in po njej. ČIŠČENJE ČREVESA NEPOSREDNO PRED PREISKAVO Čistilno sredstvo, ki ga boste dobili v lekarni, boste doma raztopili v vodi in tekočino popili v skladu s priloženimi navodili. Če boste na kolonoskopijo naročeni zjutraj, boste čiščenje začeli en večer prej; če boste na preiskavo naročeni popoldne, pa boste čiščenje začeli zelo zgodaj zjutraj istega dne. Prosimo, da navodila natančno upoštevate. Čistilno sredstvo bo pripomoglo k odvajanju. Pitje čistilne tekočine je treba v skladu z navodili nadaljevati, dokler tekočina, ki jo boste izločili, ne bo bistra. Potek preiskave V ustanovo, kjer bodo opravili kolonoskopijo, vzemite s seboj: potrjeno kartico zdravstvenega z • avarovanja, • dokumentacijo in navodila, ki vam jih bo dal vaš zdravnik, • izpolnjen vprašalnik, namenjen pripravi na kolonoskopijo, • zdravila, ki jih jemljete zaradi drugih obolenj, • pižamo in toaletne potrebščine le izjemoma, če ste dogovorjeni, da boste prenočili v bolnišnici. Priporočamo vam, da greste na preiskavo s spremstvom. Če boste med preiskavo dobili pomirjevalo ali zdravilo proti bolečinam, 24 ur ne boste smeli voziti motornega vozila. Zato boste potrebovali nekoga, da vas bo odpeljal oziroma spremil domov. Morda vas bodo po preiskavi zadržali do naslednjega dne na opazovanju in boste potrebovali nekoga, da bo za vas uredil manjše opravke. Preiskava po navadi traja od 20 do 60 minut. Med preiskavo boste ležali na boku, morda tudi na hrbtu. Da bi bolje videl črevesno sluznico in morebitne bolezenske znake, bo zdravnik med preiskavo črevo napihoval z zrakom. Zato se lahko pojavijo občutek napetosti, pretakanja ali krči. Le izjemoma se med preiskavo pojavijo bolečine. Če bi se to zgodilo, povejte zdravniku, ki bo ustrezno ukrepal in vam olajšal bolečine. Med preiskavo bo zdravnik morda opravil še nekatere posege: odstranil bo polipe (polipektomija), odvzel drobec tkiva za nadaljnji pregled (biopsija), ustavil krvavitve iz poškodovanih žil in podobno. Ali je kolonoskopija lahko nevarna Zapleti med to preiskavo so izjemno redki. Pri odstranitvi polipov lahko pride do krvavitve, ki se navadno ustavi, le redko so potrebni drugi posegi. Izjemoma lahko pride do predrtja (perforacije) črevesa, zaradi česar je potrebna operacija. Tudi zaradi varnosti posega je zelo pomembno, da na preiskavo pridete z zares čistim črevesom. Po preiskavi Zdravnik vam bo po preiskavi povedal, kako je potekala, ali je odkril bolezenske spremembe, ali je odstranil polipe, opravil biopsijo oziroma še kateri poseg. Če ne bo odkril nobenih pomembnih sprememb v vašem debelem črevesu, vas bo takoj razveselil s to novico. Če pa bo odvzel vzorce tkiva za podrobnejšo preiskavo, boste morali počakati na izvide te preiskave. Biopsija ne pomeni, da je zdravnik odkril raka – pomeni le, da se želi prepričati, za kakšno tkivo gre. Po posegu boste le kratek čas ostali na opazovanju v ustanovi, kjer bodo preiskavo opravili. Le izjemoma vas bodo morda zadržali na opazovanju do naslednjega dne. Možni zapleti po preiskavi Čeprav so zapleti po kolonoskopiji zelo redki, je pomembno, da poznate znake možnih zapletov, da jih boste lahko pravočasno prepoznali. Če po preiskavi zaznate hudo bolečino v trebuhu ali opaznejšo krvavitev iz črevesa (majhne krvavitve minejo same), če se vam zviša temperatura ali dobite mrzlico, se morate nemudoma obrniti po pomoč k zdravniku. Izjemoma se lahko krvavitev pojavi tudi nekaj dni po odstranitvi polipov, zato še nekaj dni pozorno opazujte blato. Morebitno nadaljnje zdravljenje Lahko se zgodi, da zdravnik med kolonoskopijo ne bo mogel izvesti celotne preiskave ali odstraniti vseh polipov, iz katerih bi se lahko razvil rak. V tem primeru se bo z vami dogovoril o primernem poteku nadaljnjega zdravljenja. Če bi se izkazalo, da potrebujete posebno zdravljenje, se boste o tem posvetovali z zdravniki specialisti in s svojim osebnim zdravnikom. Z dodatnimi preiskavami bodo natančno opredelili bolezenske spremembe in skupaj z vami določili najboljše, za vas ustrezno zdravljenje. Dodatna pojasnila Seveda nas lahko za dodatna pojasnila pokličete na telefon 01/620 4 522, od ponedeljka do petka med 9. in 14. uro. Lahko nam pišete na elektronski naslov info@program-svit.si ali po telefaksu na številko 620 4 529. Marsikatero podrobnost in zanimivost lahko izveste tudi na spletnih straneh Programa Svit na spletnem naslovu www.program-svit.si. Razlaga najpogostejših strokovnih izrazov internist – zdravnik specialist za notranje bolezni gastroenterolog – zdravnik specialist za bolezni prebavil patolog – zdravnik specialist, ki ugotavlja bolezenske spremembe celic, tkiv in organov histolog – strokovnjak za preučevanje mikroskopske zgradbe tkiv patohistološki izvid – ugotovitev morebitnih bolezenskih sprememb tkiv, pregledanih pod mikroskopom biopsija – odvzem vzorca tkiva za mikroskopsko preiskavo polipektomija – operacijska odstranitev polipa karcinom – vrsta zločeste novotvorbe; vrsta raka benigno – nerakavo; nezločesto maligno – zločesto, rakavo; tkivo, pri katerem se izrojene celice nezadržno množijo, vdirajo v okolico in tvorijo zasevke metastaza – zasevek rakavega tkiva hospitalizacija – sprejem v bolnišnico in zdravljenje v njej Morda boste želeli izmenjati izkušnje s kom, pri katerem so že opravili kolonoskopijo, pa tudi druge preiskave, ali pa je za njim celo že zdravljenje raka. V Sloveniji lahko poiščete stik z naslednjimi organizacijami, ki združujejo take ljudi in kjer vam bodo radi svetovali: Društvo onkoloških bolnikov Slovenije Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana telefon: 01/430 32 63, GSM: 041/835 460, faks: 01/430 32 64 elektronski naslov: dobslo@siol.net Zveza invalidskih društev ILCO Slovenije Zveza ILCO Slovenije Trubarjeva 15, 2000 Maribor telefon: 02/228 22 05, faks: 02/228 22 06 elektronski naslov: zvezailcoslovenijefranc.kaucic@siol.net spletna stran: www.ilco-zveza.si uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 8. do 12. ure europacolon Povšetova 37, 1000 Ljubljana telefon: 041/574-560 elektronski naslov: info@europacolon.si spletna stran: www.europacolon.si Zveza slovenskih društev za boj proti raku Zaloška 2, 1000 Ljubljana telefon: 01 / 430 97 80 faks: 01 / 430 97 85 elektronska pošta: zdbpr@onko-i.si ministrstvo za zdravje rs | zavod za zdravstveno zavarovanje slovenije | zdravstveni dom ljubljana - enota preventive cindi slovenija Center Svit P.P. 241, 1001 Ljubljana telefon 01 62-04-521 telefaks 01 62-04-529 info@program-svit.si www.program-svit.si državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
Nazaj na vrh

Pokaži sporočila: Vse objave1 dan7 dni2 tedna1 mesec3 mesece6 mesecev1 leto Najprej najstarejšeNajprej najnovejše

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Preiskave, zdravljenja..

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu