Danes je 29 Nov 2024 03:31
Poglej neodgovorjena sporočila

Uporabniško ime:     Geslo:

Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov



Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 
 Avtor   Sporočilo 

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 21 Feb 2009 16:31    Naslov sporočila: Rak debelega črevesa in danke
 Odgovori s citatom  

Kaj morate vedeti o bolezni
Rak debelega
črevesa in danke



Vsebina
Kaj je rak debelega črevesa in danke? 2
Zakaj se razvije? Kateri so dejavniki tveganja? 3
Pomen pravočasnega ugotavljanja bolezni
in diagno stične možnosti 5
Diagnostične preiskave za ugotavljenje raka na
debelem črevesu in danki 6
Ljudje z visokim tveganjem za nastanek raka
na debelem črevesu in danki 8
Rak debelega črevesa in danke – stadiji bolezni 9
Zdravljenje 10
Zdravljenje z zdravili 11
Novosti v zdravljenju raka 12
Spremljanje bolnikov 13
Kako živeti z rakom debelega črevesa in danke? 13
Sodelovanje z zdravnikom je izredno pomembno 13
Vprašanja, ki jih lahko zastavite svojemu zdravniku 14
Kje lahko bolnik v stiski poišče pomoč? 15
Pripravljeno v sodelovanju s Timom zdravnikov za zdravljenje
tumorjev prebavil, Onkološki inštitut Ljubljana

Kaj je rak debelega črevesa in danke?

Debelo črevo in danka sta del prebavnega sistema. Tu poteka vsrkavanje
hranil in tekočine, prav tako tudi izločanje prebavljenih snovi iz organizma.
Debelo črevo zavzema daljši del v trebušni votlini, danka pa zadnjih nekaj
centimetrov debelega črevesa.
Če se celice v debelem črevesu ali danki začnejo nenadzorovano deliti, nastane
tumor. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji ne povzročajo
večjih težav. Ko jih odstranijo, navadno ne zrastejo ponovno, prav tako
pa se ne razširijo v druge dele telesa, ne zasevajo. Maligne tumorje debelega
črevesa in danke imenujemo tudi rak debelega črevesa in danke ali kolorektalni
rak. Rakave celice se razmnožujejo, prodirajo v okoliško tkivo in lahko
prek krvi ali limfe zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma
metastaze rakavega tkiva.
pljuča
vranica
želodec
jetra
debelo črevo
tanko črevo
danka
zadnjik

Rak debelega črevesa in danke je bolezen z visoko obolevnostjo in umrljivostjo.
V Sloveniji letno odkrijejo prek 1100 novih primerov. Leta 2002 je
bilo odkritih 1101 novih primerov (podatek iz Registra raka Slovenije 2002).
V Sloveniji je po pogostnosti pojavljanja drugi najpogostejši rak in hkrati drugi
najpogostejši vzrok smrti zaradi rakavega obolenja. Večinoma zbolevajo
ljudje po 60. letu, lahko pa se bolezen pojavi že prej. Rak debelega črevesa in
danke je ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj, ko se še ni razširil iz črevesa v
bezgavke in/ali drugod po telesu. Zato je zelo pomembno, da prepoznamo
prve znake in simptome bolezni ter takoj poiščemo zdravniško pomoč.

Zakaj se razvije? Kateri so dejavniki tveganja?

Čeprav vzrok za nastanek bolezni še ni znan, številne študije potrjujejo, da
je rak debelega črevesa in danke najverjetneje posledica kombinacije medsebojnega
delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja. Dejavniki tveganja so
tisti dejavniki, ki povečajo verjetnost, da posameznik zboli zaradi določene
bolezni. Tako kot je kajenje dejavnik tveganja za razvoj raka na pljučih (in še
mnogih drugih rakavih obolenj) ali nezaščiteno izpostavljanje sončnim žarkom
poveča tveganje za kožnega raka, je pojav raka na debelem črevesu in
danki povezan s specifičnimi dejavniki tveganja. Verjetnost, da bi zboleli za
rakom debelega črevesa in danke dokazano povečajo:
• Starost
Dejstvo, da je okoli 90 % bolnikov ob odkritju bolezni starejših od 50 let,
postavlja starost na prvo mesto med dejavniki tveganja. Zato strokovnjaki
v tem starostnem obdobju svetujejo diagnostične preglede in presejalne
teste (glej diagnostične možnosti).
• Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje)
Tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča pretežno
mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z
veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Vlaknine v črevesu v
stiku s tekočino nabreknejo in vežejo nase številne škodljive snovi, ki jih
zaužijemo ali pa nastanejo med prebavo. Zaradi vlaknin se iztrebljanje
pospeši in skrajša se čas prebave. Hitreje kot se črevo prazni, manj
strupov pride v naše telo. V prehrani naj bo tudi veliko antioksidantov
in vitaminov A, C, D in E ter selen. Koristna je tudi prehrana, bogata s
kalcijem, ker veže žolčne kisline.
Nezdrav način življenja poveča tveganje za razvoj raka. Dovolj gibanja,
normalna telesna teža ter izogibanje alkoholu in kajenju zmanjšujejo
možnost, da bi zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, seveda pa
nas tak življenjski slog varuje tudi pred številnimi drugimi boleznimi.
• Črevesni polipi
Polip je tkivna tvorba (rašča), ki štrli iz črevesne stene ali stene danke.
Strokovnjaki svetujejo odstranitev vseh polipov iz debelega črevesa in
danke, saj rak skoraj vedno nastane iz polipa. Majhni polipi pogosto ne
povzročajo nobenih težav. Če pa, je najpogostejša krvavitev iz črevesa.
Velik polip lahko povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtost, lahko
celo zaporo črevesa.
• Kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, crohnova bolezen)
Ulcerozni kolitis in crohnova bolezen sta najpogostejši kronični vnetni
črevesni bolezni. Pri bolnikih z omenjenima boleznima, ki trajata več
kot 12 let, je tveganje za razvoj raka povečano, zato je treba pogosteje
opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu in danki
(glej diagnostične možnosti).
• Dedna obremenjenost
Ljudje, katerih sorodniki so zboleli za rakom debelega črevesa in danke,
imajo večje tveganje, in sicer 1,5- do 2-krat večje. Pri dednih oblikah
raka, ki so sicer zelo redke in jih strokovno imenujemo družinska
adenomatozna polipoza in dedni nepolipozni rak debelega črevesa,
je tveganje še posebno veliko. Pogosteje obolevajo tudi bolnice, ki so
v preteklosti zbolele za rakom na dojki in bolniki z družinsko dedno
nagnjenostjo za razvoj raka na različnih organih (Lynchev sindrom).
Pomen pravočasnega ugotavljanja bolezni in diagno
stične možnosti
Tako kot pri drugih rakavih boleznih je tudi tu pomembno pravočasno odkrivanje,
saj lahko v zgodnji fazi bolezni z ustrezno obravnavo preprečimo
nadaljnji razvoj raka. Pogosto poteka bolezen v zgodnji fazi brez bolezenskih
znakov, zato so preventivni pregledi izredno pomembni, posebno po 50. letu
starosti.
Znaki in simptomi bolezni so lahko bolečine v trebuhu, napenjanje, vetrovi,
spremembe v odvajanju blata (mehkejše ali trše blato, sprememba pogostnosti
odvajanj, zaprtost), kri na blatu, slabost in bruhanje. Glede na to, da je
črevo dolg organ, so bolezenski znaki odvisni od tega, v katerem delu črevesa
leži tumor. Tumorji leve strani debelega črevesa lahko povzročajo krče,
bolečine v trebuhu, kri na blatu, slabost in bruhanje ter izmenjavanje zaprtja
z drisko. Tumorji desne strani debelega črevesa pa povzročajo krče v trebuhu,
izgubo telesne teže, redkeje spremembe pri odvajanju blata ali kri v blatu.
Tumorji v danki lahko povzročajo občutek polne danke, krvavitve iz danke,
boleče krče in spremembe v premeru blata. Krvavitve lahko povzročajo slabokrvnost
in z njo povezane klinične znake in simptome, kot so utrujenost,
vrtoglavica in šumenje v ušesih, splošno slabo počutje …
Večina omenjenih znakov in simptomov je povezana tudi z drugimi obolenji,
kot so želodčna razjeda, žolčni kamni, hemoroidi ali reakcija na določeno
hrano, zaradi česar veliko ljudi pravočasno ne gre na pregled. Če omenjene
težave trajajo dalj časa, je zelo pomembno, da se oglasite pri svojem
zdravniku!

Diagnostične preiskave za ugotavljenje raka na
debelem črevesu in danki

Raka na debelem črevesu in danki je mogoče ugotoviti z naslednjimi diagnostičnimi
preiskavami:
• Digitorektalni pregled
Pri pregledu lahko zdravnik z orokavičenim prstom otipa večino tumorjev
spodnje polovice danke. V primeru suma na tumor zdravnik naroči
nadaljnje preiskave.
• Ugotavljanje prisotnosti krvi v blatu (test okultne krvavitve ali
hematest)
Gre za test, s katerim v vzorcu blata ugotovijo prisotnost krvi, ki sicer
ni vidna s prostim očesom. Kri lahko izvira iz tumorja ali predrakastega
izrastka na sluznici (polip), lahko pa je vzrok drugih obolenj prebavil –
test torej ni zelo specifičen, je pa edini presejalni test. Po 50. letu starosti
naj bi hematest opravili 2-krat na leto.
• Endoskopski pregled spodnjega dela danke (rektoskopija)
Rektoskopija je preiskava z rigidnim inštrumentom, ki se vstavi v danko in
zdravniku omogoča pregled sluznice danke. Opravijo jo v bolnišnici ali
specialističnih gastroenteroloških ambulantah ter diagnostičnih centrih
in praviloma ni boleča. Če zdravnik pri rektoskopiji odkrije polip, je
potrebna kolonoskopija.
• Endoskopski pregled celotnega debelega črevesa in danke
(kolonoskopija)
Kolonoskopija je endoskopska preiskava s kolonoskopom – upogljivo
cevjo, sestavljeno iz številnih optičnih vlaken, prek katerih se slika
črevesne notranjosti prenaša na televizijski monitor, ki omogoča pregled
sluznice celotnega debelega črevesa in danke. Pred pregledom bolnik
z ustreznimi odvajali izprazni in očisti črevo. Med kolonoskopijo lahko
zdravnik odstranjuje tudi polipe v črevesu (polipektomija). Če pri
preiskavi zdravnik opazi tumor, odvzame delček tkiva za preiskavo
– pravimo, da je opravil biopsijo. Odvzeto tkivo pregledajo zdravniki
patologi in pripravijo patohistološki izvid, ki potrdi ali ovrže sum
na raka. Kolonoskopijo opravljajo v bolnišnicah ali specialističnih
gastroenteroloških ambulantah ter diagnostičnih centrih in praviloma ni
boleča. Velja za najbolj zanesljivo diagnostično metodo, s katero rakave
tvorbe črevesa in danke odkrijejo že zgodaj. Po 50. letu starosti naj bi
kolonoskopijo opravili vsi. Kontrolne kolonoskopije naj bi opravljali na 5
let, bolniki z odkritimi polipi pa na 3 leta ali še pogosteje, kar je odvisno
od patohistološkega izvida odstranjenih polipov. V svetu se opravlja tudi
sigmoidoskopija, endoskopska preiskava dela črevesa, ki ga imenujemo
sigma. Več kot polovica tumorjev se pojavi v sigmi in danki.
• Rentgensko slikanje
Kontrastno rentgensko slikanje (irigografija)
Pred rentgenskim slikanjem se celotno črevo napolni s posebnim
kontrastnim sredstvom ali zrakom. Tako postanejo rakave tvorbe vidne
na rentgenski sliki.
Rentgensko slikanje pljuč
Metodo uporabljajo predvsem za oceno razširjenosti bolezni v pljuča.
• Druge diagnostične preiskave
Ultrazvok je izredno hitro mehansko nihanje. Ultrazvok potuje v telo
v obliki zelo kratkih valov in pri tem slabi predvsem zaradi vsrkanja v
tkivo in neštetih odbojev. Odbito valovanje sprejema pretvornik. Ker
zdravo tkivo absorbira in odbija valove drugače kakor tumor, to metodo
uporabljajo za prikaz tumorja danke (endoluminalni ultrazvok). Za
prikaz zasevkov in s tem za oceno razširjenosti bolezni pa se uporablja
ultrazvok trebuha.
Uporabljata se tudi računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca
(MRI).

Ljudje z visokim tveganjem za nastanek raka na
debelem črevesu in danki

Pri vseh ljudeh, ki imajo visoko tveganje za nastanek raka na debelem črevesu
in danki, bi moral biti izbrani zdravnik še posebno pozoren in bolnike
ustrezno napotiti na dodatne preiskave v za to specializirane ustanove, še
pred dopolnjenim 50. letom. Med bolnike z večjim tveganjem za razvoj bolezni
sodijo:
• potomci staršev z rakom debelega črevesa in danke,
• bolniki po operaciji raka debelega črevesa in danke,
• vsi, pri katerih so odstranili polipe,
• bolniki z ulceroznim kolitisom in crohnovo boleznijo ter
• tisti, ki imajo družinsko adenomatozno polipozo ali dedni nepolipozni
rak debelega črevesa.

STADIJI BOLEZNI
STADIJ OPIS ZDRAVLJENJE

Tumor je omejen na črevesno
sluznico.
Operacija
Tumor je prerasel več plasti
črevesne stene, vendar se ni
razširil zunaj črevesa.
Operacija
Tumor je prerasel steno črevesa,
vendar se ni razširil v
bezgavke.
Operacija in včasih kemoterapija,
pri bolnikih z rakom
debelega črevesa. Obsevanje
in kemoterapija, sledi operacija
pri bolnikih z rakom danke.
Rak se je razširil na lokalne
bezgavke, ne pa tudi v druge
organe.
Operacija in kemoterapija, pri
bolnikih z rakom debelega
črevesa. Obsevanje in kemoterapija,
sledi operacija pri
bolnikih z rakom danke.
Rak se je razširil v različne
organe (jetra, pljuča, jajčnike).
Operacija in zdravljenje s
kemoterapijo.

Rak debelega črevesa in danke – stadiji bolezni
Bolezenski stadiji opisujejo razširjenost rakave bolezni. Poleg starosti bolnika
ter njegovega splošnega zdravstvenega stanja, omogočajo zdravniku določiti
načrt zdravljenja. Zdravnik določi stadij bolezni s prej omenjenimi diagnostičnimi
preiskavami in na podlagi patohistološkega izvida.
STADIJ 4 STADIJ 3 STADIJ 2 STADIJ 1 STADIJ 0

Zdravljenje
Operativna odstranitev tumorja ali zasevkov
Operacija (resekcija) predstavlja osnovo zdravljenja zgodnjih stadijev ra ka
debelega črevesa in danke.
Tudi pri napredovali bolezni je operacija večinoma priporočljiva, saj bi v
nasprotnem primeru tumor lahko povzročil zaporo črevesa (ileus). Vrsta
operacije je odvisna od lege tumorja na črevesu. Z operacijskim posegom
odstranijo primarni tumor skupaj z delom črevesa in pripadajočimi bezgavkami.
Prizadeti del črevesa operativno odstranijo ter proste in zdrave konce črevesa
zašijejo skupaj. Včasih je treba bolniku kirurško narediti odprtino med
debelim črevesom in trebušno steno (kolostomija), skozi katero se prazni vsebina
debelega črevesa v posebno vrečko. Odprtino imenujemo stoma. Lahko
je začasna in jo kirurg kasneje zapre. Včasih pa je potrebna stalna stoma.
Ob uporabi kakovostnih pripomočkov taki bolniki živijo povsem normalno.
Pri bolnikih z rakom danke je potrebna totalna mezorektalna ekscizija ali TME.
S to operacijo se lahko ohrani normalno delovanje mehurja in spolna funkcija.
Ali bodo bolniki z rakom danke po operaciji imeli trajno stomo, pa je odvisno
od lege tumorja in odgovora na zdravljenje pred operacijo.
Jetra so organ, v katerega rak debelega črevesa in danke najpogosteje zaseva.
Pred ope racijo jetrnih zasevkov je večkrat potrebna kemoterapija, ki omogoča
zmanjšanje velikosti zasevkov do te mere, da jih je nato v določenih
primerih mogoče operirati.
Radioterapija – zdravljenje z obsevanjem
Radioterapija je obsevanje raka z visokoenergetskimi žarki, ki uničujejo rakave
celice. Uporablja se pri zdravljenju raka danke. Praviloma se k obsevanju
doda tudi kemoterapija. Obsevanje zdravniki priporočajo pred operacijo
(neoadjuvantno zdravljenje) ali redkeje po njej, če bolnik ni bil obsevan pred
operacijo (adjuvantno zdravljenje). Tumorjev, ki ležijo v debelem črevesu,
praviloma ne obsevajo, ampak jih čim prej operativno odstranijo. Z radioterapijo
lahko zmanjšajo tudi znake in simptome bolezni. Ta način imenujemo
paliativno zdravljenje.

Zdravljenje z zdravili

Kemoterapija
Zdravljenje s kemoterapijo pomeni uničevanje rakavih celic z zdravili – citostatiki,
ki zavirajo delitev rakavih celic. Razlika med operativnim posegom
ali obsevanjem in kemoterapijo je v tem, da citostatiki s krvjo dosežejo tudi
področja, kjer se lahko nahajajo zasevki. Zdravljenje poteka v ciklih. Odmerku
zdravila sledi čas počitka in nato se cikel ponovi. Navadno so cikli na dva
do štiri tedne. Večina citostatikov se daje intravensko v krvni obtok. Bolnik
dobiva zdravilo v bolnišnici ali ambulantno. Žal pa velika večina citostatikov
deluje tudi na druge celice in tako pogosto povzroča neželene učinke (glej
neželeni učinki zdravljenja).
Citostatiki se največkrat uporabljajo v različnih kombinacijah. 5-fluorouracil
(5-FU) je v uporabi že nekaj desetletij in se pogosto kombinira z drugimi zdravili.
Novejši citostatik, ki se za razliko od 5-FU daje v obliki tablet, je zdravilo
kapecitabin. Zaradi posebnega mehanizma delovanja kapecitabin deluje
predvsem na celice tumorja in manj na zdrave celice v telesu, saj se v aktivno
obliko 5-FU spremeni v samem tumorju. Zato povzroča manj neželenih
učinkov kakor kemoterapija s 5-FU. Prednost omenjenega zdravila pa je tudi
v tem, da je v obliki tablet. Bolnik se lahko zdravi doma in pride na pregled
v bolnišnico samo ob koncu cikla zdravljenja, kar dodatno prispeva k boljšem
počutju in večji kakovosti življenja bolnikov. Seveda pa je pri tovrstnem
zdravljenju potrebno dobro sodelovanje bolnikov.

Citostatika irinotekan in oksaliplatin se pogosto uporabljata v kombinacijah s
5-FU. Oba povečata učinkovitost zdravljenja, vendar lahko dodatno prispevata
k neželenim učinkom zdravljenja.

MOŽNI NEŽELENI UČINKI ZDRAVLJENJA

Možni neželeni učinki kemoterapije Možni neželeni učinki radioterapije
Utrujenost
Slabokrvnost
Povečana možnost okužb Draženje kože
Slabost in bruhanje
Izpadanje las Izguba teka
Ranice v ustih Driska
Otekline in otrplost rok in nog
Driska

Novosti v zdravljenju raka
V zadnjem desetletju intenzivno razvijajo
biološka tarčna zdravila, ki
proti raku delujejo drugače, in sicer
tako, da zavrejo različne dejavnike
(rastne faktorje), ki so sicer potrebni
za rast tumorja. Zaradi selektivnega
delovanja na celice tumorja imajo
manj neželenih učinkov, predvsem
pa manj tistih, ki spremljajo standardno
kemoterapijo (slabokrvnost, slabost,
driska …). Za zdravljenje napredovale
oblike raka na debelem čreve13
su in danki se uporabljata dve biološki zdravili, in sicer bevacizumab in cetuksimab.
Zdravilo bevacizumab je kot dodatek standardnemu zdravljenju pokazalo
visoko učinkovitost, uporablja se v prvi liniji zdravljenja. Bevacizumab
zavira rast žil, ki jih tumor nujno potrebuje za nadaljnjo rast in tako zavira rast
in širjenje tumorja. Tudi cetuksimab zavira rast in širjenje tumorja, saj deluje
proti enemu izmed rastnih faktorjev tumorja. Uporablja se pri bolnikih, ki se
niso odzvali na kemoterapijo z irinotekanom.

Spremljanje bolnikov

Po zaključenem zdravljenju so pomembni redni kontrolni pregledi in
kontrolne preiskave. Kontrolno kolonoskopijo je treba opraviti leto dni po
operaciji, nato pa vsakih 2 do 5 let. Tudi morebitne ponovitve bolezni danes
lahko uspešno zdravimo.

Kako živeti z rakom debelega črevesa in danke?

Ljudje se razlikujemo med seboj in tudi bolezen ima pri vsakem človeku
nekoliko drugačen potek. Z razumevanjem in poznavanjem poteka bolezni
lahko zdravniki do neke mere napovejo, kako bo bolezen potekala, ne morejo
pa natančno vedeti, kako boste na zdravljenje reagirali vi. Odziv na zdravljenje je
lahko precej odvisen od vam lastnih dejavnikov. Če ste bili, preden ste zboleli, v
dobri kondiciji in če močno verjamete v uspeh, potem je možnost za ugoden izid
zdravljenja večja. Izrednega pomena je tudi podpora, ki vam jo ob zdravljenju
nudi okolica, posebno vaša družina in prijatelji, ter vaše pozitivno mišljenje.
Sodelovanje z zdravnikom je izredno pomembno
Pred vami je veliko odločitev, ki jih boste morali sprejeti skupaj z zdravnikom.
Navajamo nekaj priporočil, ki vam bodo v pomoč:
• Zapisujte si informacije, ki jih dobivate, in vprašanja, ki se vam porodijo
in jih želite zastaviti zdravniku.
• Bodite informirani. Poučite se o bolezni, zdravilih, ki jih prejemate ...
• Opazujte svoje telo.
• Poiščite organizacije – društva, v katerih se združujejo bolniki z rakom na
debelem črevesu in danki.
• Na obisk k zdravniku pripeljite prijatelja ali sorodnika, ki vam bo pomagal
zabeležiti podatke, ki jih boste dobili od zdravnika.
• Vprašajte zdravnika o vsem, kar želite vedeti (glej spodaj).
Vprašanja, ki jih lahko zastavite svojemu zdravniku
• Kakšen je načrt mojega zdravljenja? Je v skladu s standardnim načinom
zdravljenja? Kakšne so koristi takega načina zdravljenja?
• Kdaj in kje se bo zdravljenje začelo?
• Kateri zdravnik bo skrbel za potek načrtovanega zdravljenja?
• Ali moram pred zdravljenjem obiskati še katerega izmed zdravnikov
specialistov?
• Ali obstaja kakšna pisna informacija o bolezni in načinu zdravljenja? Kje
jo lahko dobim?
• Ali teče kakšno klinično preskušanje za zdravljenje moje oblike raka?*
• S katerim zdravnikom lahko pridem v stik zunaj uradnih ur?
• Ali lahko kaj storim, da bi se pripravil/a na pojav možnih neželenih
učinkov zdravil, ki jih bom prejemal/a oziroma da bi jih olajšal/a?
• Kako bo zdravljenje vplivalo na moje vsakdanje aktivnosti? In kako
dolgo?
• Kako bo po zaključenem zdravljenju potekalo spremljanje mojega
stanja?
* Klinično preskušanje novih zdravil vam lahko omogoči zdravljenje z zdravili, ki zaradi različnih razlogov
v Sloveniji še niso registrirana. Zdravnik vam bo natančno opisal, za kakšno preskušanje gre, dobili
boste tudi pisno informacijo o preskušanju.

Kje lahko bolnik v stiski poišče pomoč?
Marija Vegelj Pirc
Bolezen vedno prizadene človeka kot celoto - v njegovi telesni, duševni in
duhovni razsežnosti. Rak še posebej globoko poseže v življenje vsakega posameznika
in njegove družine. Ob misli na raka se spontano sprožijo negativna
občutja tako pri obolelih, kot tudi pri zdravih. Begajo splošna prepričanja,
da se proti raku ni mogoče zavarovati, da ga je težko pravočasno odkriti,
da zdravljenje povzroča hude neželene učinke, pa kljub temu ne zagotavlja
ozdravitve; da večina bolnikov umre.
Pa vendar - dejstva govorijo drugače in zelo vzpodbudno tudi za bolnike z
rakom debelega črevesa in danke. Mnogi po zdravljenju živijo polnovredno
življenje, so vključeni v svoje delovno in socialno okolje. Nekateri celo izjavljajo,
da so srečnejši, ker so odkrili globlje vrednote življenja.
Po končanem zdravljenju je pot okrevanja in celostne rehabilitacije za posameznega
bolnika različna; odvisna je od načina zdravljenja, telesnih in
psihičnih posledic ter življenjskih okoliščin, v katerih bolnik živi, kot tudi od
njegovih osebnostnih lastnosti. Živeti z boleznijo pomeni realno dojeti in
sprejeti bolezen z vsemi njenimi posledicami.
Res vam nihče ne more odvzeti bremena bolezni, lahko vam pa marsikdo na
tej poti soočanja, obvladovanja in sprejemanja pomaga.
Poiščite in sprejmite pomoč družine, svojih najbližjih in v pogovoru z zdravnikom
spregovorite tudi o svojih čustvenih problemih. Večina bolnikov ob taki
podpori uspešno premaguje svoje stiske.
Lahko pa pridejo trenutki, ko je krizna situacija prehuda, ali pa človek zaradi
česa drugega ni sposoben, da bi jo obvladoval; lahko doživlja daljša obdobja
depresije, tesnobnosti. Takrat se potrudite in poiščite ustrezno strokovno
pomoč.
Tudi društva bolnikov vam lahko nudijo pomoč in vzpodbudo s koristnimi informacijami
in svetovanjem. Še posebej dragocena pa je organizirana samopomoč
bolnikov. Princip samopomoči temelji na dejstvu, da si ljudje z enako
izkušnjo bolezni in s podobnimi težavami najlažje zaupajo svoje stiske in
učinkovito nudijo oporo z globoko empatijo in razumevanjem ter izmenjavo
izkušenj. V ta namen deluje Društvo onkoloških bolnikov Slovenije.

NASLOV DRUŠTVA

Društvo onkoloških bolnikov Slovenije
Poljanska c. 14, 1000 Ljubljana
Telefon: + 386 1 430 32 63, 430 32 64
Fax: + 386 1 431 41 80
E-mail: dobslo@siol.net
http://www.onko.over.net
KORISTNI INTERNETNI NASLOVI
Več o dejavnosti Onkološkega inštituta Ljubljana si lahko preberete na spletni
strani: www.onko-i.si
Več o kemoterapiji v tabletah si lahko preberete na spletni strani v angleškem
jeziku: www.oralchemo.org
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 21 Feb 2009 16:40    Naslov sporočila:
 Odgovori s citatom  

Bolnih je vse več

Rak debelega črevesa (kolona) in danke (rektuma), ki mu pravimo tudi kolorektalni rak, je med najpogostejšimi oblikami raka. Število novih primerov nenehno narašča. Pravih vzrokov za to ne pozna nihče. Prvi znaki bolezni so zelo splošni in nanje sprva nismo pozorni. Vsekakor bi morali nameniti pozornost vsakim spremembam pri odvajanju blata, nepojasnjenim driskam, zaprtju ali občutku, da črevo ni nikoli do konca izpraznjeno.


LPozorni moramo biti tudi, če se v blatu pojavi sled krvi (svetlo rdeča ali zelo temno rdeča) ali če blato postane tanjše kot običajno. Tudi občutek nelagodja v trebuhu, nenehna utrujenost, izguba teže in bruhanje so vzrok za skrb, zato se je najbolje odpraviti k zdravniku.

Kdo je najbolj ogrožen?


Natančni vzroki za kolorektalni rak še niso znani, vendar je po dosedanjih raziskavah znano, da so med dejavniki, ki vplivajo na razvoj tega raka, tudi:


- Starost: rak debelega črevesja in danke je pogostejši pri ljudeh, starejših od petdeset let, četudi se lahko pojavi v katerikoli starosti, celo pri zelo mladih ljudeh.
- Prehrana: raziskave dokazujejo povezavo med visokokalorično in mastno hrano, v kateri je malo vlaknin, ter nastankom raka na debelem črevesju.
- Polipi: to so nenevarni izrastki na sluznici debelega črevesja in danke. Razmeroma pogosti so pri ljudeh, starejših od petdeset let. Posamezni tipi polipov povečajo nevarnost za razvoj kolorektalnega raka. Nekateri ljudje imajo tako imenovano družinsko polipozo, ki je dedna. Pri tej obliki se v črevesni sluznici naredi na stotine polipov, ki jih je treba nujno odstraniti, saj se v nasprotnem primeru iz polipov pozneje skoraj zanesljivo razvije rak na črevesju in/ali danki.
- Anamneza: raziskave dokazujejo, da je pri ženskah, ki so imele raka na dojkah ali rodilih, več možnosti, da se bo pri njih razvil tudi kolorektalni rak. Več možnosti imajo tudi ljudje, ki so že imeli raka debelega črevesja in danke.
- Družinska anamneza: najbližji sorodniki bolnika z rakom debelega črevesja in danke so bolj ogroženi, da se bo rak razvil tudi pri njih, zlasti če je njihov sorodnik raka dobil mlad.
- Ulcerozni kolitis: vnetje črevesne sluznice poveča možnost za razvoj kolorektalnega raka.

Stadiji

Ob postavitvi diagnoze je pomembno, da zdravnik ugotovi, v katerem stadiju je rak. To naredi tako, da ugotovi, kako napredoval je rak in ali se je že razširil v oddaljena tkiva in organe. Glede na stadij bolezni zdravniki lažje načrtujejo zdravljenje.


- Stadij I: rak zajema samo sluznico črevesja ali danke.
- Stadij II: rak se je iz sluznice razširil v okoliška tkiva, vendar bezgavke še niso zajete.
- Stadij III: rak se je že razširil v okoliške bezgavke, oddaljenih zasevkov pa še ni.
- Stadij IV: rak se je razširil v oddaljene organe in tkiva. Kolorektalni rak najpogosteje zaseva v jetra in/ali pljuča.

Bliža se prvemu mestu …


Register raka za Slovenijo, ki sodi med najstarejše v Evropi − podatke so v registru začeli zbirati leta 1950 − po zadnjih podatkih kaže, da sodi rak debelega črevesa in danke med enega od najpogostejših rakov med moškimi in ženskami ter da število bolnikov vsako leto narašča. Prof.dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., ki vodi register, je povedala, da je rak debelega črevesa in danke pri moških po pogostosti na drugem, pri ženskah pa na tretjem mestu.
Podobne podatke imajo tudi druge države razvitega sveta (na primer ZDA, Kanada, Velika Britanija, Francija), medtem ko je položaj v državah nekdanjega vzhodnega bloka še dosti slabši. Zadnje evropske raziskave namreč kažejo, da je število na novo zbolelih moških na Madžarskem, Češkem in Slovaškem znatno višje, kot je bilo še pred leti, in najvišje med evropskimi državami. Med ženskami je največ bolnic v Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, v Luksemburgu in na Madžarskem.
Število bolnikov niha po spolu, starosti in je tudi različno glede na pokrajine. V Avstriji ima, na primer, največ raka debelega črevesa in danke prebivalstvo Dunaja z okolico, najmanj bolnikov pa imajo na Tirolskem. Najmanj moških in žensk zboli za kolorektalnim rakom v Grčiji in na Cipru, nekoliko več, vendar še vedno manj od evropskega povprečja jih je v Litvi, Latviji in Estoniji, a tudi na Malti, na Finskem in Poljskem.

Slovenija v evropskem povprečju

Zadnji zbrani podatki so iz leta 2002. Tedaj je v Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke na novo zbolelo 606 moških in 508 žensk. Od tega je za rakom debelega črevesa zbolelo 355 moških in 295 žensk. Ob pripravi poročila za leto 2002 so pripravili tudi oceno stanja za leto 2005. Po tej oceni naj bi lani na novo zbolelo 664 moških in 229 žensk. Od tega naj bi imelo raka debelega črevesa 357 moških in 301 ženska, raka danke pa 307 moških in 229 žensk. Tudi v Sloveniji je v nekaterih krajih bolnikov z rakom debelega črevesa in danke več, v nekaterih pa manj. Na splošno za kolorektalnim rakom pogosteje obolevajo prebivalci vzhodnega dela Slovenije, pomurskega in podravskega konca, manj pa na Koroškem in Notranjskem. Pravih dokazov, zakaj je tako, ni. Zelo verjetno je, da na pogostost bolezni vpliva prehrana in življenjski slog nasploh.
Največ raka debelega črevesa imajo moški v Pomurju in na podravskem območju, skupaj z Mariborom in okolico. Najmanj ga imajo moški v koroških krajih in na območju Notranjske. Pri ženskah je nekoliko drugače: največ raka debelega črevesa imajo prebivalke Gorenjske, osrednjega dela Slovenije z Ljubljano in okolico, a tudi na Dolenjskem in v Beli krajini. Najmanj tovrstnega raka imajo prebivalke Notranjske in Koroške, enako kot pri moških.
Tudi rak danke je najpogostejši pri moških v vzhodnih krajih Slovenije, v Prekmurju, a tudi južneje, na Dolenjskem in v Beli krajini. Najmanj raka danke imajo prebivalci Notranjske in Gorenjske. Pri ženskah imajo največ raka danke prebivalke spodnjega dela Posavja, najmanj pa prebivalke Gorenjskega in Goriškega območja.

Razlike povezane z življenjskim slogom

Razlike v številu bolnikov na posameznih območjih, kot rečeno, niso raziskane, vendar je povezanost z življenjskim slogom zelo verjetna. Ker je na splošno v Evropi manj bolnikov s kolorektalnim rakom v deželah, kjer jedo manj rdečega mesa (številne raziskave v svetu dokazujejo, da so večje količine rdečega mesa dejansko povezane z nastankom raka debelega črevesa in danke, vendar to ni pravilo) in več rib, a tudi več zelenjave in sadja, bi lahko dejali, da ima prehrana pri obolevanju pomembno vlogo. Dejstvo je, da prebivalci, ki zaužijejo manj rdečega mesa, navadno pojedo več sadja in zelenjave, ki človeka varujejo pred nastankom rakave bolezni.
Podobno velja za gibanje. Dosedanje raziskave in sistematični pregledi so pokazali, da gre za obratno sorazmerje med nastankom raka debelega črevesa in danke ter "količino" telesnega gibanja. Preprosto povedano, ljudje, ki redno telovadijo, so za polovico manj ogroženi, da zbolijo za rakom debelega črevesa in danke. Strokovnjaki si to razlagajo, da gre za mehanizem delovanja telesnega napora na inzulin, prostaglandine in žolčne kisline, vse to pa vpliva na rast in razmnoževanje celic v črevesju. Poleg tega telesna dejavnost pospešuje prehajanje hrane skozi črevo, s tem pa se skrajša stik med fekalnimi karcinogeni in sluznico debelega črevesa. Če človek poleg redne telovadbe tudi ne kadi, popije samo sem in tja kozarec vina ter skrbi, da je njegova telesna teža v mejah normalnega, se bo verjetnost, da bo zbolel za rakom debelega črevesa in danke, tudi zmanjšala.

Presejanje po svetu in pri nas
V ZDA je uvedeno presejanje oseb brez simptomov bolezni in povprečno ogroženostjo za razvoj raka debelega črevesa in danke. American Cancer Society (ACS) priporoča začetek presejanja okrog 50. leta starosti z enim od naslednjih petih presejalnih testov:
1. letno testiranje s hematestom,
2. sigmoidoskopijo vsakih pet let,
3. letno testiranje s hematestom in sigmoidoskopijo na vsakih pet let,
4. dvojno kontrastno rentgensko preiskavo vsakih pet let in
5. kolonoskopijo vsakih deset let.

V Sloveniji je leta 1997 takratno Ministrstvo za zdravstvo izdalo Priporočila za celostno obravnavo bolnikov z rakom prebavil, v katerih ugotavljajo, da je presejanje smiselno. Priporočajo po 40. letu opraviti enkrat letno hematest blata in digitalni rektalni pregled.
Leta 2002 je bil izdelan osnutek "Slovenske nacionalne klinične smernice", v katerem skupina za obvladovanje raka DČD predlaga razmislek o uvedbi nacionalnega programa za presejanje raka DČD, ki bi temeljil na hematestu in/ali koloskopiji.

Za zgodnjo ugotovitev raka DČD bi bilo zlasti pomembno udejanjenje naslednjih ukrepov:
1. ozaveščanje prebivalstva;
2. presejanje: test blata na prikrito krvavitev enkrat letno po 50. letu in koloskopijo v primeru pozitivnega hematesta;
3. obvezno (dosledno) spremljanje ogroženih skupin.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 21 Feb 2009 16:42    Naslov sporočila:
 Odgovori s citatom  

Ne zatiskajmo si oči!


Se vam v blatu pojavlja kri, imate hudo zaprtje, ki mu sledijo driske, vas neprestano boli trebuh in ste ob vsem tem še utrujeni? Vam pa je še vedno neprijetno stopiti do zdravnika, saj se vam zdi, da bodo težave minile same od sebe? Včasih je res tako, včasih pa se lahko zgodi, da podrobnejše preiskave pokažejo vnetno bolezen črevesja, črevesne polipe ali celo hujšo obliko, ki se imenuje rak debelega črevesa in danke.
Benigen ali maligen tumor?

Tumor nastane, ko se celice začnejo nenadzorovano deliti. Tumorji so lahko benigni ali maligni. Benigni tumorji so omejena tvorba, kar pomeni, da se ne razširijo v okolna tkiva in organe ter jih je mogoče kirurško odstraniti. Maligni tumorji, ki jih imenujemo tudi rak, pa lahko prodirajo v okolna tkiva in organe, kjer nastanejo zasevki ali metastaze. Tako pride do pojava rakavega obolenja tudi v drugih organih (metastaze rakavega tkiva).

Vzroki in dejavniki tveganja


Pravih vzrokov za pojav raka debelega črevesa in danke še nimamo. Med škodljive dejavnike okolja štejemo kajenje, čezmerno uživanje alkohola, nezdravo prehranjevanje in telesno nedejavnost. Pri razvoju raka debelega črevesa in danke pa imajo pomembno vlogo tudi dedni dejavniki. Če je v družini že kdo zbolel za rakom debelega črevesa in danke, je tveganje za razvoj bolezni pri nas tudi enainpol- do dvakrat večje. Med preostale vzroke štejemo še starost in kronične vnetne črevesne bolezni.

Pri bolnikih s povečanim tveganjem za pojav raka debelega črevesa in danke zaradi družinskih in dednih nagnjenj ter kronične vnetne črevesne bolezni mora biti zdravnik še posebno pozoren in te paciente pravočasno napotiti na kolonoskopijo.

Najpogosteje se rak debelega črevesa in danke razvije iz izrastkov črevesne sluznice, tako imenovanih črevesnih polipov. To je tkivna tvorba, ki večinoma štrli iz stene črevesa ali danke. Majhen črevesni polip ne povzroča težav, velik pa lahko krvavi, povzroča krče, bolečine v trebuhu, hudo zaprtje in celo popolno zaporo črevesja.

Rak debelega črevesa in danke se razvija počasi, več let, celo do deset let. 90 % raka debelega črevesa in danke se razvije iz polipov. Ker se pogostost polipov in raka debelega črevesa in danke močno poveča po 50. letu starosti, je smiselno vse ljudi po tej starosti pregledati – presejati s testom na prikrito krvavitev v blatu in pri tistih s pozitivnim testom opraviti kolonoskopijo. Tako lahko odkrijemo in odstranimo večino predrakavih sprememb (polipov) in tudi zgodnjih oblik raka, ki jih potem lahko učinkovito in uspešno zdravimo. V Sloveniji bo to omogočil program Svit. Vendar bo Svit uspešen samo, če se bo večina povabljenih odzvala vabilu v program in v njem tudi aktivno sodelovala, kar je seveda vredno, saj Svit rešuje življenja.

Operacija – radioterapija – kemoterapija


Zdravljenje poteka na več načinov in pod nadzorom zdravnikov specialistov. Način zdravljenja je odvisen od lokacije in razširjenosti raka. Osnovno zdravljenje tako zgodnjega stadija raka kot tudi lokalno napredovale bolezni je operacija. Radioterapijo oziroma zdravljenje z obsevanjem uporabljamo izključno za zdravljenje raka danke in pri lajšanju težav zaradi metastaz pri razširjenem raku. Sistemsko zdravljenje raka debelega črevesa in danke z zdravili (kemoterapija, biološka zdravila) izvajajo specialisti internisti onkologi kot dopolnilno zdravljenje po operaciji in/ali ko je bolezen razširjena. Pri napredovalih oblikah raka debelega črevesa in danke se uporablja predvsem zdravljenje z zdravili in po potrebi tudi v kombinaciji s kirurgijo in/ali z obsevanjem.

Po koncu zdravljenja je treba opravljati redne kontrolne preglede.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov

Katka


Administrator foruma


Pridružen/-a: 04.01. 2009, 16:05
Prispevkov: 997
Kraj: Jesenice

     
Prispevek Objavljeno: 21 Feb 2009 16:53    Naslov sporočila:
 Odgovori s citatom  

Rak na debelem črevesu in danki

Rak na debelem črevesu in danki je zahrbten tihi morilec prebivalcev Slovenije, saj več kot 1200 ljudi vsako leto zboli za to obliko raka, približno 700 pa jih zaradi te bolezni umre.

Mnogi, ki imajo zgodnjo obliko te bolezni, se je sploh ne zavedajo, ker se bolezen dolgo razvija brez očitnih bolezenskih znakov.

Pogosteje zbolevajo moški in ženske, stari več kot 50 let, zbolijo pa lahko tudi mlajši.

Rak na debelem črevesu in danki se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesa - polipov. Če polipe odkrijemo in jih pravočasno odstranimo, to obliko raka lahko preprečimo. Če rakave spremembe odkrijemo dovolj zgodaj, je zdravljenje lahko zelo uspešno, bolniku pa ohranimo ne le življenje, ampak tudi kakovost življenja.

Človek ima lahko raka na debelem črevesu ali danki več let, preden se pojavijo resne zdravstvene težave - takrat pa je za učinkovito zdravljenje lahko že prepozno. Program Svit omogoča, da to obliko raka odkrijemo dovolj zgodaj tudi pri ljudeh, ki še nimajo očitnih zdravstvenih težav.

Tveganje, da nekdo zboli za rakom na debelem črevesu ali danki, povečuje nezdrav življenjski slog (premalo gibanja, debelost, nezdrava prehrana s premalo vlaknin, sadja in zelenjave, uživanje alkohola in kajenje).

Verjetnost, da se razvije rak na debelem črevesu ali danki, je večja pri posameznikih, katerih ožji krvni sorodniki so že zboleli za to boleznijo, in pri ljudeh s kronično vnetno boleznijo črevesa
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo MSN Messenger - naslov


Pokaži sporočila:   

    Kronična vnetna črevesna bolezen - KVČB in ostale bolezni prebavnega trakta Seznam forumov -> Ostale bolezni želodca in prebavil

Objavi novo temo   Odgovori na to temo
 


 
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Stran 1 od 1
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas

Pojdi na:  


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.